Petlovac

Petlovac je vas in sedež istoimenske občine v zahodni Baranji, na območju, katerega identiteto so oblikovale hrvaške, madžarske in nemške zgodovinske plasti. Občinska zgodovina navaja, da so nemški katoliški priseljenci iz Alzacije-Lorene izkrčili gozdove in naselje poimenovali Blumendorf, torej »vas cvetja«; sled tega imena se povezuje s starimi dvorišči in urejenimi parki. Na petlovaškem pokopališču je ohranjen pomemben nemški del, zato je prav tam večplastna preteklost vasi še posebej razločna. Leta 1757 je imel Petlovac 180 prebivalcev in je pripadal katoliški župniji Luč, po popisu iz leta 1910 pa je v vasi živelo 926 ljudi, večinoma Nemcev. Po razpadu Avstro-Ogrske in priključitvi južne Baranje Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je naselje leta 1920 dobilo današnje ime Petlovac. Lokalna zgodovina se spominja tudi opekarne, ki je bila na začetku 20. stoletja del mreže 27 baranjskih opekarn. Današnji obisk Petlovca je zato predvsem sprehod skozi sledove poselitve Baranje, vrtne tradicije, pokopališke dediščine in spreminjanja imena v burnem 20. stoletju.

Petlovac leži v zahodnem delu Baranje in je danes upravno središče istoimenske občine. Njegovo nekdanje ime Blumendorf, »vas cvetja«, izvira od nemških katoliških priseljencev iz Alzacije-Lorene, ki so naselje postopoma oblikovali s krčenjem gozdov. Občinska zgodovina to cvetlično tradicijo povezuje s starimi petlovaškimi dvorišči, parki in pokopališčem, katerega približno tretjina je nemška. Preimenovanje v Petlovac leta 1920 odraža prelom po razpadu Avstro-Ogrske in vključitvi južne Baranje v novo državo. Vas tako na majhnem prostoru združuje kmetijsko krajino zahodne Baranje z vidno srednjeevropsko dediščino svojih nekdanjih prebivalcev.