Požega

Požega leži v Zlati dolini, kotlini, ki jo zapirajo Papuk, Krndija, Psunj, Požeška gora in Dilj-gora, zato ima njena slavonska identiteta izrazito vinogradniški in hribovit okvir. Zgodovinsko jedro je zbrano okoli nepravilnega Trga Svetog Trojstva, prepoznavnega po baročnih obokih in kužnem znamenju, postavljenem leta 1749 v spomin na 798 žrtev epidemije iz leta 1739. Na trgu so frančiškanska cerkev Svetega Duha, mestni muzej in Požeška kuća, kratek sprehod pa vodi do gotske cerkve svetega Lovrenca in baročne katedrale svete Terezije Avilske. V katedrali izstopajo poslikave Mateja Celestina Medovića in Otona Ivekovića, zakladnica pa hrani kelihe iz 15. in 16. stoletja ter oblačila škofa Franja Thauszyja. Nad središčem je Staro mesto, danes park-sprehajališče, urejeno po projektu Vilima Justa iz leta 1877. Požeško kuhinjo najbolje predstavlja vinogradniški čevap, povezan z običaji Grgureva, poleg kulena, postrvi in graševine iz okoliških vinorodnih območij. Požega je zato mesto za krožni sprehod skozi barok, srednjeveške cerkve in muzeje, nato pa za nadaljevanje proti Kutjevu, Veliki in Naravnemu parku Papuk.

Požego od ravninske predstave o Slavoniji loči lega v kotlini med Papukom, Krndijo, Psunjem, Požeško goro in Dilj-goro. Mesto se je zgodovinsko razvijalo okoli velikega, nepravilnega Trga Svetog Trojstva, kjer podobo jedra določajo niz baročnih obokov in kužno znamenje. V nekaj sosednjih ulicah se srečajo romanski portal cerkve Svetega Duha, gotske freske v cerkvi svetega Lovrenca in poznobaročna katedrala svete Terezije Avilske. Vinogradi na pobočjih pojasnjujejo požeške običaje Grgureva in lokalni vinogradniški čevap, bližina bistrih gorskih potokov pa prinaša postrv na mestne jedilnike. Požega je zato hkrati baročno mesto, središče Zlate doline in izhodišče proti slavonskim goram.