Kotoriba

Kotoriba zavzema skrajni jugovzhodni kot Međimurja ob Muri in meji z Madžarsko, približno 40 kilometrov od Čakovca. Identiteta kraja je močno povezana z železnico: proga skozi Kotoribo je bila odprta leta 1860 kot prva železniška proga na območju današnje Hrvaške, naselje pa je takrat postalo pomembno prometno vozlišče med Nagykanizso, Čakovcem in Pragerskim. Železniško preteklost danes ponazarjajo postaja, most čez Muro in skulptura lokomotive iz industrijskega šibja v središču kraja. Šibje ni naključen motiv, saj je Kotoriba znana po pletarstvu, krajevna prireditev Dani šibe i ribe pa povezuje ročna dela z jedmi iz muranskih rib. Druga os obiska je Mura, katere rokavi in poplavni gozdovi oblikujejo ravninsko pokrajino proti območju Velikega Pažuta. V središču izstopa velika cerkev Povišanja Svetega Križa, nastala s povečanjem starejše kapele. Kotoriba je tudi rojstni kraj pisatelja, pomorščaka in politika Jože Horvata, zato imajo povezave med reko, potovanji in železnico tu poseben krajevni pomen.

Kotoriba je ravninski obmejni kraj ob Muri in edino naselje v Občini Kotoriba. Položaj na skrajnem vzhodu Međimurja je določil njeno železniško in obrtniško preteklost: postaja in proga iz leta 1860 sta to območje povezali z Madžarsko in Slovenijo, pletenje uporabnih predmetov iz šibja pa je postalo prepoznavna krajevna obrt. V središču to identiteto kaže lokomotiva, oblikovana iz industrijskega šibja. Mura na robu naselja prinaša drugačno podobo Kotoribe, z nasipi, rokavi in poplavno pokrajino proti Velikemu Pažutu. Cerkev Povišanja Svetega Križa in spomin na tukaj rojenega Jožo Horvata dopolnjujeta zgodbo kraja, zaznamovanega s potovanji in reko.