Donja Dubrava

Donja Dubrava leži na skrajnem vzhodu Međimurja ob Dravi in nedaleč od izliva Mure, v ravninski pokrajini, ki sta jo oblikovali obe reki. Od Čakovca je oddaljena 29 kilometrov, od Koprivnice pa 20 kilometrov. Zgodovina kraja je močno povezana z vodo: dobravski šajkaši so se ukvarjali s trgovino, flojsari so po Dravi prevažali les, na rečnih prodiščih pa so izpirali zlato. Današnjo vodno krajino določajo stara struga Drave, odvodni kanal in sistem hidroelektrarne Dubrava. Elektrarna z močjo 79,78 MW zajema odsek Drave od Hrženice do Donje Dubrave in je najbolj dolvodna med tremi hrvaškimi hidroelektrarnami na Dravi. Za obiskovalce je posebej zanimiva mreža ravnih kolesarskih poti ob visečem mostu, stari strugi, kanalu in »špincu«, kraju, kjer se stara Drava združi z odvodnim kanalom. Skozi Donjo Dubravo poteka tudi velika međimurska kolesarska pot, ki tu povezuje dravsko ravnino s smerjo proti Goričanu in Muri. Donja Dubrava tako ni klasična spomeniška destinacija, temveč kraj, katerega identiteto najbolje razberemo ob reki, nasipih in sledovih nekdanjih rečnih poklicev.

Donja Dubrava spada v spodnje Međimurje in leži ob Dravi, blizu kraja, kjer se vanjo izliva Mura. Ravnina, rečni rokavi in vodnogospodarski objekti tukaj niso le kulisa, temveč temelj lokalne identitete. Prebivalci so bili nekoč znani kot trgovci šajkaši, splavarji flojsari in izpiralci zlata na Dravi. Naselje je imelo tudi razvito obrtniško tradicijo, v njem pa je delovalo lesno podjetje Ujlaky–Hirschler i sin. Gradnja nasipov in hidroenergetskega sistema je spremenila odnos kraja do starega rečnega toka, medtem ko sta odvodni kanal in končni odsek hidroelektrarne Dubrava ustvarila današnjo prepoznavno krajino. Donja Dubrava zato povezuje rečno dediščino z infrastrukturo, ki še danes oblikuje njen prostor.