Koprivnica

Koprivnica je zgodovinsko središče Podravine in mesto, katerega nekdanji renesančni obrambni sistem je še vedno razpoznaven v zelenem obroču parkov in trasah obzidja. Najprijetnejši uvod ponujata povezana Zrinski trg in Jelačićev trg, ob katerih stojijo historistične in secesijske palače, mestna hiša ter lesen glasbeni paviljon iz leta 1896. V bližnji Esterovi ulici se vrstijo župnijska cerkev svetega Nikolaja, Mestni muzej Koprivnica in frančiškanski kompleks svetega Antona Padovanskega. Frančiškani so v Koprivnico prišli okoli leta 1290, današnji zidani samostan pa so gradili med letoma 1675 in 1685. Mesto je hkrati močno povezano s Podravko, Muzejem prehrane v stavbi nekdanje klavnice in vsakdanjo kulturo kolesa. Lokalni izletniški krog vodi v Hlebine, zibelko podravske naive, v Galerijo skulptur Ivana Sabolića v Peterancu, k jezeru Šoderica in v dravsko krajino. Koprivniško doživetje zato združuje urejeno peš središče, vojaško in meščansko dediščino, naivno umetnost ter podravsko kuhinjo, ki jo lahko poskusite v Pivnici Kraluš, prostoru, okrašenem z deli lokalnih umetnikov.

Koprivnica je županijsko središče Podravine, njeno ime pa je povezano z rečico Koprivnico, ki je bila v listinah omenjena že leta 1207. Status svobodnega in kraljevega mesta je pridobila z listino Ludvika I. z dne 4. novembra 1356. Sredi 16. stoletja je postala utrjena kapetanija v sistemu Slavonske vojne krajine, današnji mestni park pa sledi nekdanjim jarkom in nasipom trdnjave. Zgodovinsko jedro je posebej razpoznavno v Esterovi ulici in okoli Trga dr. Leandera Brozovića. Sodobno identiteto mesta močno določa Podravka, živilsko podjetje, ustanovljeno leta 1947, železniška povezava Budimpešta–Koprivnica–Zagreb pa deluje od leta 1870.