Legrad

Legrad leži na desnem bregu Drave, blizu izliva Mure in približno 15 kilometrov severno od Koprivnice. Lega med dvema velikima rekama določa njegovo pokrajino, izletniške točke in nenavadno zgodovino: po spremembi toka Drave se je naselje znašlo na podravski strani reke, čeprav je do leta 1918 pripadalo madžarski županiji Zala. Tik ob kraju se razprostira posebni ornitološki rezervat Veliki Pažut z novim izlivom Mure v Dravo, vrbovimi in topolovimi gozdovi ter rečnimi otoki. Stari izliv pri Halasz Csardi je opremljen z opazovalnico in učno potjo, jezero Šoderica pa se je razvilo v glavno kopališko in rekreacijsko območje občine. V samem Legradu izstopata poznobaročna cerkev Svete Trojice, zgrajena do leta 1784, ter skupina znamenj iz 18. stoletja. Kraj je bil nekoč protiosmanska oporiščna točka Zrinskih, svobodno trgovsko mesto in središče cehov brodarjev, čevljarjev, tkalcev in mlinarjev. Današnji obisk najuspešneje poveže cerkveno in trgovsko zgodovino Legrada s kolesarjenjem, opazovanjem ptic in sprehodom ob izlivu dveh rek.

Legrad je podravsko naselje ob Dravi, katerega pripadnost je za vedno zaznamovala velika sprememba rečnega toka leta 1710: s prebojem skozi severni meander je kraj iz Međimurja prišel na desni breg, v Podravino. Pred tem je bil Legrad prednja trdnjava Zrinskih ob sotočju Mure in Drave. Nikola Šubić Zrinski jo je začel dograjevati, Juraj IV. Zrinski pa je obrambni sklop dokončal med letoma 1567 in 1572. Kot del Međimurske vojaške krajine je trdnjava varovala dostope pred osmanskimi vpadi in ob koncu 16. stoletja postala sedež Legradske vojaške krajine.