Karanac

Karanac leži pod jugozahodnimi pobočji Banskega brda in spada v občino Kneževi Vinogradi, vendar si je turistično identiteto zgradil kot baranjsko etnološko vas. Njegovih osem ulic še vedno povezuje hiše, dvorišča in kmetijska gospodarstva z vinogradniško pokrajino Baranje. Najbolj prepoznaven naslov je Kolodvorska 99, kjer Ulica zaboravljenog vremena združuje sedem starih skednjev s tkalsko, mizarsko, lončarsko in sodarsko delavnico, brivnico ter gostilno »Pod kruškom«. Zbirko dopolnjujejo ozkotirni železniški vagon, mlin, kovačnica in nekdanja ledenica, njenih 847 predmetov pa je bilo septembra 2023 vpisanih v Register kulturnih dobrin. Sakralno plast vasi sestavljata katoliška cerkev sv. Donata, zgrajena leta 1830, in zaščitena Reformirana krščanska cerkev na naslovu Kolodvorska 104, zgrajena med letoma 1808 in 1816. V cerkvi sv. Donata so orgle Josefa Angsterja iz leta 1882, ki so jih na kor postavili leta 1917. Karanac zato ni kulisa, ustvarjena samo za obiskovalce, temveč vas, v kateri je mogoče v nekaj sosednjih ulicah spoznati baranjske obrti, versko dediščino in sodobni podeželski turizem.

Identiteta Karanca ne izhaja iz ene same monumentalne stavbe, temveč iz živega odnosa vasi do baranjskega kmetijstva in tradicionalnega stavbarstva. Naselje je drugo največje v občini Kneževi Vinogradi in je za razliko od drugih krajev današnje občine pripadalo nekdanjemu gospostvu Darda. Vinogradi so zgodovinsko zavzemali pomemben del karanaškega okoliša, poleg travnikov, primernih za živinorejo, in dela obrtnikov, kot so bili sodarji, čevljarji in strugarji.