Belica, Prelog

Belica je međimursko naselje med zgornjim in spodnjim delom županije, vendar njeno najbolj prepoznavno identiteto ustvarjata ravnina in pridelovanje krompirja. Po drugi svetovni vojni je kraj postal posebej znan po tej kulturi, beličanski pridelovalec Stanko Premuš pa je bil leta 1955 razglašen za prvaka na republiški kmetijski razstavi v Zagrebu. To dediščino je leta 2025 začel razlagati Muzej krompirja na naslovu Ljudevita Gaja 23, ovalna stavba, zasnovana kot lupina, ki izrašča iz zemlje. Prostor velikosti 150 kvadratnih metrov je namenjen razstavam, izobraževanju, sejmom in predstavitvi domačih izdelkov. Druga os kraja je župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja: zgrajena je bila v gotskem slogu v drugi polovici 13. stoletja, današnjo obliko pa je dobila leta 1598. Prva znana omemba Belice sega v leto 1256, bronastodobni depo, najden leta 1964 pri pripravi zemljišča za krajevno opekarno, pa kaže na veliko starejšo prisotnost ljudi. Belica tako na kratkem sprehodu povezuje srednjeveško cerkev, industrijsko zgodbo gline in sodobno predstavitev krompirja kot lokalnega simbola.

Belica leži na stiku Gornjega in Spodnjega Međimurja, na pretežno mladi pleistocenski terasi vzhodno od Čakovca. Prvi znani zapis o kraju z imenom Terra Beosvola izvira iz leta 1256, župnija pa je omenjena leta 1334. Gospodarsko zgodbo Belice sta zaznamovali dve surovini: glina, ki jo je krajevna opekarna predelovala od začetka 20. stoletja do začetka 1980-ih let, in krompir, po katerem je vas postala znana po drugi svetovni vojni. Na zemljišču, pripravljenem za opekarno, so leta 1964 našli depo srpov, sekir, orožja in surovega brona iz 11. stoletja pred Kristusom. Današnjo podobo Belice dodatno zaznamujeta Muzej krompirja in krompirjev cvet na občinskem grbu.