Buje

Buje oziroma Buie ležijo na griču v severozahodni Istri med dolinama Mirne in Dragonje. Mesto je imelo zgodovinsko pomembno upravno in trgovsko vlogo, staro jedro pa se je razvilo znotraj srednjeveškega obzidja s pogledom na vinograde in oljčnike. Župnijska cerkev sv. Servula dominira nad najvišjim delom mesta, okoliške ulice pa ohranjajo plasti beneške arhitekture. Širša Bujščina je danes eno najbolj znanih vinorodnih območij Istre s številnimi vinskimi kletmi in agroturizmi med valovitimi griči. V bližini so Momjan, znan po muškatu in gradu, Grožnjan z umetniškimi delavnicami ter Završje. Parenzana, nekdanja ozkotirna železnica, je bila spremenjena v eno najbolj prepoznavnih kolesarskih in pohodniških poti severozahodne Istre. Buje so zato manj klasično letovišče in bolj izhodišče za vino, zgodovinske vasi, kolesarjenje ter raziskovanje pokrajine ob slovenski meji. V okolici Buj posebej izstopajo Momjan, Krasica in Kaštel, naselja, ki kažejo, kako se mestno središče navezuje na vinograde, oljčnike in obmejno gričevnato pokrajino severozahodne Istre.

Buje zavzemajo grič med dolinama Mirne in Dragonje, mestno območje pa se razteza vse do obale pri Kanegri. Zaradi takšnega ozemlja so lahko hkrati izhodišče za vinograde Bujščine, kolesarjenje po Parenzani in kopanje v Piranskem zalivu. Nekdanja ozkotirna železnica je med letoma 1902 in 1935 povezovala Trst in Poreč, Buje pa so bile začetna postaja vlakov v obeh smereh. Današnja pot se zato iz mesta odcepi proti slovenski meji ter proti Grožnjanu, Motovunu in Vižinadi. Hrvaški del Parenzane je dolg 78 kilometrov. Dvojezična imena Buje–Buie in okoliških naselij so vidna v lokalnem javnem prostoru ter odražajo hrvaško-italijansko identiteto mesta.