Pazin

Pazin je upravno središče Istrske županije in mesto v samem osrčju polotoka, ki se je razvilo nad prepadom Pazinčice. Najbolj prepoznaven prizor sestavljata Pazinski kaštel in globoka kraška kotanja neposredno pod njegovimi zidovi. Kaštel se v pisnih virih omenja leta 983 in velja za največjo ter najbolje ohranjeno srednjeveško utrdbo v Istri. Danes so v njem muzejske ustanove, ki predstavljajo etnografsko in lokalno zgodovinsko dediščino. Pod kaštelom Pazinčica ponikne v Pazinsko jamo, geomorfološki pojav, ki je močno zaznamoval identiteto mesta in literarne povezave z Julesom Vernom. Ob urejeni pešpoti je mogoče opazovati prepad in tok reke, v okolici pa je tudi Zarečki krov, znana naravna točka na Pazinčici. Pazin ni letovišče, temveč dobra baza za notranjo Istro: Motovun, Gračišće, Tinjan in drugi kraji so dostopni s kratkimi vožnjami po cesti. Mesto je najbolje spoznati s povezavo kaštela, jame in osrednjih ulic, nato pa nadaljevati proti rečni pokrajini zunaj središča. Osrednja lega olajša nadaljevanje poti skoraj v vse dele Istre.

Pazin je mesto v notranji Istri, ki ima poleg znanega kaštela in prepada tudi zelo živahen lokalni utrip središča županije. Uradna turistična skupnost opozarja, da mestni sejem poteka prvi torek v mesecu na podlagi ugodnosti iz leta 1539, zato se zgodovina tukaj ne kaže le v stavbah, temveč tudi v običaju, ki se ponavlja skozi stoletja. Mesto je praktična baza za osrednjo Istro, saj se iz središča hitro pride proti Beramu, Lindarju in pokrajini Pazinčice. Aktivni del ponudbe se na kraški teren navezuje z dostopi do Pazinske jame, jamarskimi programi in ziplinom, v okolici pa so ob Pazinčici kopališke in izletniške točke, kot je Zarečki krov. Pazin zato dobro povezuje upravno, vsakdanje mesto z doživetji, ki so izrazito istrska: sejem, kras, domača kuhinja in kratki izleti po notranjosti polotoka.