Rasinja

Rasinja leži približno deset kilometrov zahodno od Koprivnice, tam, kjer potok Gliboki iz kalniškega prigorja izstopi na podravsko ravnino. Položaj na stari poti med dolino Drave, Apatovcem in Križevci je kraju že v srednjem veku dal prometni pomen. Danes njegovo zgodovino beremo skozi ostanke Starega mesta, župnijsko cerkev Svetega križa in kompleks družine Inkey. Novi dvori Rasinjski so bili zgrajeni med letoma 1883 in 1885; od nekdanjega tlorisa v obliki črke H sta ohranjeni dve historistični krili, med katerima južno izstopa z neobaročnim pročeljem in vogalnim stolpom. Na robu naselja je 35 hektarjev veliko jezero, ki je nastalo leta 1984 z gradnjo jezu za potrebe takratnega ribogojstva. Približno kilometer in pol niže ob Glibokem se razprostirajo dodatni ribniki na približno 70 hektarjih, znani kot življenjski prostor čapelj in drugih mokriščnih ptic. Rasinja tako povezuje gosposko dediščino na eni strani naselja z vodno krajino jezera in ribnikov na drugi, medtem ko se vinogradi vzpenjajo proti prvim kalniškim pobočjem.

Rasinja je prehodno naselje med ravno Podravino in severnimi pobočji Kalnika, ob potoku Gliboki približno deset kilometrov od Koprivnice. Sled nekdanjega gospostvenega središča je še danes razvidna v prostoru okoli gradu Inkey, parka, gospodarskih poslopij, župnijske cerkve in gospostvenega pokopališča. Družina Inkey de Pallin je rasinjsko posest držala skoraj dve stoletji, novi grad pa je gradila od leta 1883 do 1885. Drugi del identitete kraja tvori jezero Rasinja, 35-hektarski zbiralnik na stiku vinogradov, gozda in travnikov. Prav bližina gradu, jezera in železniške postaje daje majhnemu naselju nenavadno jasno povezane zgodovinske, krajinske in prometne točke.