Mursko Središće

Mursko Središće, najsevernejše hrvaško mesto, se je razvilo na desnem bregu Mure, tam, kjer državna cesta D209 in most vodita proti slovenskemu Središču ob Dravi. Čeprav je zaradi lege ob reki naravno izhodišče za sprehod, njegova najbolj prepoznavna identiteta izhaja iz premoga: Cimper, nekdanji separator, danes predstavlja življenje in delo međimurskih rudarjev. Sprehodna pot svete Barbare, poimenovana po zavetnici rudarjev, spremlja Muro od ribnika Zalešće proti Žabniku ter povezuje industrijski spomin z rečno pokrajino. V bližnji Peklenici Spominski park naftaštva opominja, da se je tam leta 1856 začelo organizirano pridobivanje nafte, skupaj z lokalnima izrazoma „pekel” in „kolomajz”. V samem mestu rudarsko in prometno zgodbo na prostem nadaljujeta skulptura Rudar Ivek in osvetljeni železniški most. Mursko Središće je zato mogoče spoznati v enem dnevu: najprej Cimper, nato mestna sprehajalna pot in Zalešće, potem pa kratek izlet v Peklenico ali nadaljevanje ob Muri proti Svetemu Martinu.

Mursko Središće ima uradni opis najsevernejšega mesta na Hrvaškem, vendar njegovo lokalno ime „mesto rudarjev” bolje pojasnjuje njegovo posebnost. Pridobivanje premoga je zaznamovalo severno Međimurje, industrijski objekt Cimper pa je ohranjen kot Spominski dom rudarstva, namesto da bi po zaprtju rudnikov izginil. Reka Mura hkrati določa severni rob mesta, mejo s Slovenijo in traso sprehajalne poti, posvečene sveti Barbari. Na tej kratki mestni osi se srečujejo Rudar Ivek, rudarska zbirka, rečni breg in železniški most, zato se identiteta Murskega Središća bere skozi delavsko zgodovino in čezmejni promet, ne skozi klasično staro mestno jedro.