Vratišinec

Vratišinec je međimursko naselje severno od Čakovca, katerega kulturna identiteta je še posebej povezana z etnomuzikologom Vinkom Žgancem, ki se je tu rodil leta 1890. Žganec je z zapisovanjem tisočev ljudskih pesmi pomagal ohraniti međimursko popevko, njegova zapuščina pa je z odprtjem Interpretacijskega centra dr. Vinka Žganca med Nočjo muzejev 2026 dobila nov prostor za predstavitev. Postavitev je urejena v stavbi, povezani z dolgo izobraževalno zgodovino Vratišinca, nastala pa je ob strokovni pomoči Muzeja Međimurja Čakovec. Nekaj minut hoje stran je zgodovina kraja razpoznavna v njegovi sakralni dediščini. Današnja neogotska župnijska cerkev Povišanja svetega Križa je bila zgrajena leta 1896, od prejšnje cerkve pa se je ohranil pravokotni prezbiterij, danes kapela svetega Križa, z nagrobnimi ploščami iz začetka 19. stoletja. V župnijski cerkvi izstopata renesančna slika Marije z Detetom ter prižnica z reliefom Dobrega pastirja. Vratišinec bodo zato najbolje spoznali obiskovalci, ki jih zanimajo međimurska glasba, majhna sakralna arhitektura in mirna pokrajina severnega Međimurja.

Vratišinec spada v severno Međimurje, med območja Čakovca, Murskega Središća in Podturna, občino pa si deli z Gornjim Kraljevcem. Na hrvaškem kulturnem zemljevidu je kraj predvsem domovina Vinka Žganca, etnomuzikologa, rojenega leta 1890, ki je sistematično zapisoval međimurske ljudske pesmi. Njegovo ime nosijo krajevna šola, kulturno-umetniško društvo in pevski zbor, od leta 2026 pa tudi nova interpretacijska postavitev v Spominskem domu. Drugo plast identitete tvori župnija Povišanja Svetega Križa, ustanovljena leta 1789. V bližini današnje neogotske cerkve se je ohranil pravokotni del starejše cerkve, preurejen v kapelo, zato je razvoj Vratišinca mogoče spremljati skozi dve sakralni stavbi, oddaljeni le kratek sprehod.