Drenje

Drenje leži na vzhodnih obronkih Krndije ob cesti, ki povezuje Đakovo z vinogradniškim Mandićevcem in jezerom Borovik. Današnje naselje je prepoznavno kot razpotegnjena slavonska vas z dvema ulicama ob glavni cesti, dvema stranskima ulicama in dvema uličicama. Ime povezujejo z rumenim drenkom, zgodovinske omembe kraja pa segajo vsaj do listine iz leta 1406, ki omenja vzpetino Drenjsko brdo; dokument iz leta 1434 Drenje navaja kot škofovsko posest. V središču stoji župnijska cerkev sv. Mihaela, ena od številnih sakralnih stavb na območju istoimenske občine. Lega vasi dobro kaže prehod iz đakovske ravnine proti gričem in gozdovom Krndije. Za izlet je najbolj zanimiva smer proti Mandićevcu in zadrževalnemu jezeru Borovik, kjer je mogoče hoditi ob vodi, bivati v gozdu in kampirati. Drenje je približno 15 kilometrov oddaljeno od Đakova, zato je obisk mogoče povezati z đakovsko katedralo in Državno kobilarno, ustanovljeno leta 1506. Avtobusne vozovnice prevoznika Arriva za leto 2026 potrjujejo povezavo Drenje–Đakovo, vendar sta za ogled Borovika in manjših občinskih naselij bolj praktična avtomobil ali kolo.

Drenje zavzema prehodni položaj med đakovsko ravnino in vzhodnimi pobočji Krndije, približno petnajst kilometrov po cesti od Đakova. Prostorska zgradba kraja je ostala značilno slavonska: dve ulici potekata ob glavni cesti, dve sta speljani bočno, naselje pa dopolnjujeta dve uličici. Ime povezujejo z drevesom dren, listine iz leta 1406 omenjajo Drenjsko brdo, zapis iz leta 1434 pa Drenje kot škofovsko posest. Današnje upravno središče občine zaznamuje cerkev sv. Mihaela, cesta skozi vas pa se nadaljuje proti vinogradom Mandićevca in gozdnatemu območju Borovika.