Cernik

Cernik se naslanja na Novo Gradiško, vendar ima zaradi zgodovinskih plasti in pobočij Psunja povsem samostojno identiteto. Središču kraljuje nekdanja nižinska utrdba, pozneje preoblikovana v baročni Kulmerjev dvorec, nekaj minut hoje stran pa se dviga frančiškanski samostan s cerkvijo svetega Petra. Samostanski kompleks hrani sedem baročnih oltarjev, knjižnico s približno 7000 knjigami ter arheološko-paleontološko zbirko, povezano z biblično zgodovino. Filozofsko učilišče, odprto leta 1757, je pomemben sled izobraževanja v Slavoniji 18. stoletja. Iz središča se lahko odpravite proti cerkvi svetega Leonarda, oddaljeni približno dva kilometra, ali naprej proti jezeru Orašje, jezu Bačica in gozdnatim pobočjem Psunja. Cernička okolica ohranja tudi ostanke srednjeveških utrdb Šag, Gračanica in Podvrški, zato kraj lepo povezuje kratek kulturni ogled s pohodništvom. Lokalna gastronomska posebnost so ćupteti, grižljaji iz testa in nadeva za klobase, ki jih tradicionalno pečejo v času kolin.

Cernik se je razvil ob potokih Šumetlici in Bačici, na prehodu novogradiške ravnine proti Psunju. Frankopanska ulica ga povezuje z Novo Gradiško, Požeška in Đurićeva ulica pa vodita proti bolj gričevnati notranjosti občine. Nekdanja utrdba je branila dostop do Požege, po osmanskem obdobju pa so jo preuredili v baročni dvorec, ki še danes določa podobo središča. Drugo prepoznavno celoto tvorita frančiškanski samostan in cerkev svetega Petra, zgrajena v 18. stoletju. Spoj dvorca, samostana, vinogradniškega zaledja in psunjskih gozdov razlikuje Cernik od bližnje mestne Nove Gradiške.