Babina Greda

Babina Greda leži v županjski Posavini, med slavonsko ravnino, gozdovi in poplavnim območjem Save. Vas močno zaznamujejo konji: okoli leta 1780 je bila med redkimi obmejnimi kraji z žrebčarno, resnejša selektivna vzreja lipicancev pa se je začela leta 1936. Konjerejsko društvo Babina Greda deluje od leta 1942 in organizira prireditev »Beli konji«, na kateri predstavljajo okrašene vprege, tekličko jahanje, vožnjo na paliji in nekdanje spretnosti sestavljanja vozov. Posebnost pokrajine Babine Grede so bili »stanovi«, odmaknjena posestva z živino in gospodarskimi poslopji zunaj vasi; njihovo življenje oživljajo Starinski dnevi. Sakralno središče predstavlja cerkev sv. Lovrenca iz 19. stoletja, sled srednjeveške preteklosti pa vodi do kraja nekdanje trdnjave Kostroman približno 3,5 kilometra južno od vasi. Babina Greda je primerna za obiskovalce, ki jih zanimajo lipicanci, šokaški običaji in posavska pokrajina, zlasti med lokalnimi konjerejskimi prireditvami.

Babina Greda ni le velika posavska vas, temveč skupnost, katere podoba in običaji so nastali ob živinoreji, konjereji in življenju na odmaknjenih »stanovih«. Gozdovi zavzemajo 17,81 odstotka občinskega ozemlja, poplavna območja Save pa podpirajo močvirsko rastlinstvo in živalstvo, značilno za ta del županjske Posavine. Lipicanec je prepoznaven simbol vasi: prvi čistokrvni žrebec je iz Kutjeva prispel leta 1936, krajevno konjerejsko društvo pa je bilo ustanovljeno leta 1942. Zgodovinsko globino prostoru daje Kostroman, kraj nekdanje utrdbe in cerkve sv. Dionizija, približno 3,5 kilometra južno od današnjega naselja. V sami vasi tradicijo nosijo cerkev sv. Lovrenca, etnografske zbirke ter prireditve, posvečene konjem in šokaškim običajem.