Gundinci

Gundinci so nižinsko slavonsko naselje in edini kraj istoimenske občine na skrajnem vzhodu Brodsko-posavske županije. Ležijo v Posavini na približno 86 metrih nadmorske višine, 46 kilometrov vzhodno od Slavonskega Broda, ob cesti med Veliko Kopanico in Babino Gredo. Občinski viri prve pisne omembe kraja povezujejo z obdobjem okoli leta 1500, ime pa je v dokumentih zapisano kot Kundinczi leta 1698 in v današnji obliki leta 1760. V času Vojne krajine so Gundinci skupaj z Babino Gredo tvorili Šesto četo, katere sedež je bil sprva prav v Gundincih. Osrednja znamenitost vasi je župnijska cerkev svetega Mateja apostola in evangelista, zgrajena leta 1850 v neobaročnem slogu in obnovljena v letih 1996–1997. Dan občine praznujejo 21. septembra, na praznik svetega Mateja, zato je povezava med krajem in njegovim zavetnikom vidna tudi v lokalnem koledarju. Okolica je oblikovana z njivami, kanali in nizkim posavskim svetom, karta gundinaškega atarja iz leta 1941 pa beleži stare stanove, poti in kanalsko omrežje. Gundinci so cilj krajšega kulturnozgodovinskega ogleda, zlasti za popotnike, ki raziskujejo vasi vzhodne Brodske Posavine.

Gundinci imajo poseben položaj na stičišču območij županij: občina na zahodu meji na Veliko Kopanico, na jugu pa na Sikirevce, medtem ko se njena severna in vzhodna meja dotikata Osiješko-baranjske in Vukovarsko-sremske županije. Celotno območje je izrazito ravno in leži na približno 85 do 90 metrih nadmorske višine, med najnižjimi predeli Brodsko-posavske županije. Identiteto Gundincev je zaznamovala Vojna krajina, ko je bil kraj sprva sedež Šeste čete, ki si jo je delil z Babino Gredo. Občinski zgodovinski prikaz omenja tudi staro kapelo sv. Mateja iz 18. stoletja, predhodnico današnje cerkve. Ker občino sestavlja samo naselje Gundinci, upravno in družbeno središče ni ločeno od vaškega jedra.