Velika Kopanica

Velika Kopanica leži v slavonski ravnini, 36 kilometrov vzhodno od Slavonskega Broda, sedem kilometrov južno od Vrpolja in 19 kilometrov južno od Đakova. Naselje leži na nadmorski višini 91 metrov ob cesti in železniški progi Đakovo–Slavonski Šamac, avtocesta A3 pa je oddaljena približno tri kilometre. Osrednja zgodovinska stavba je župnijska cerkev svetega preroka Elija, zgrajena leta 1773 in obnovljena leta 1964; cerkev skupaj z župniščem in parkom je evidentirana kot zaščitena kulturna dediščina. Velika Kopanica je rojstni kraj pedagoga in književnika Ivana Filipovića, k lokalni stavbni dediščini pa sodi tudi stavba nekdanje krajevne šole, povezana z njegovim rojstvom. Šolska tradicija je posebno močna: kopaniška šola svoje začetke umešča med leti 1761 in 1765, leta 2014 pa je praznovala 250 let neprekinjenega delovanja. Kraj je zato najbolj zanimiv kot kratka postaja, posvečena slavonski sakralni arhitekturi, zgodovini izobraževanja in življenju Ivana Filipovića, z enostavnim nadaljevanjem poti proti Đakovu ali Slavonskemu Brodu.

Velika Kopanica ima značilnosti kmetijskega naselja vzhodne Brodske Posavine: obkrožajo jo njive, v lokalnem gospodarstvu pa so pomembni žita, živinoreja, silos in mlin. Kopanica je bila prvič omenjena leta 1579 v osmanskem davčnem popisu nahije Brod, župnija pa je bila zabeležena leta 1600. Po umiku Osmanov so se tukaj naselili frančiškani, ki so prišli z območja Modriče, vendar so Kopanico zapustili po postavitvi novega samostana v Đakovu leta 1714. Današnjo identiteto kraja močno povezujeta cerkev svetega Elija iz leta 1773 in Ivan Filipović, kopaniški pedagog in književnik iz 19. stoletja, po katerem se imenuje krajevna osnovna šola.