Dobrinj

Dobrinj se od večine znanih krajev na Krku razlikuje po tem, da ne leži neposredno ob obali. Staro jedro je na hribu približno 200 metrov nad morjem in gleda proti zalivu Soline, zato obisk naravno povezuje kamnito naselje v notranjosti z nekaj kilometrov nižje ležečimi kopališči. Župnijska cerkev sv. Štefana se omenja že leta 1100, v njej pa hranijo antependij Paola Veneziana iz 14. stoletja. Nad Placo stoji cerkvica Svete Trojice, glagoljaška tradicija pa daje Dobrinju posebno mesto v kulturni zgodovini Krka. Do morja se spušča proti Solinam, Klimnu in Čižićem; območje Meline je znano po plitvi obali in temnem blatu, ki ga kopalci tradicionalno uporabljajo. Prav razlika med dvignjenim zgodovinskim jedrom in zaprtim zalivom je glavna vrednost obiska. Dobrinj ni kraj za hiter sprehod po promenadi, temveč za povezovanje sakralne dediščine, razgleda s hriba in kratke vožnje do povsem drugačne obalne pokrajine severovzhodnega Krka. Pogled iz jedra proti zalivu pomaga razumeti to prostorsko povezavo, preden se z avtomobilom spustimo proti obali.

Dobrinj je zgodovinsko jedro v notranjosti Krka, umeščeno na približno 200 metrov visokem hribu. Okoli župnijske cerkve sv. Štefana iz 12. stoletja so se oblikovale kamnite hiše in ozke ulice kraja. Številni glagolski napisi uvrščajo Dobrinj med pomembnejša glagoljaška središča otoka. Sakralni muzej in Etnografski muzej v jedru dopolnjujeta ogled cerkve in trgov. Za razliko od obalnega Šila se Dobrinj z vzpetine odpira proti zalivu Soline in njegovim naseljem.