Crikvenica

Ad Turres razkriva Crikvenico pred razvojem letovišča: rimska keramičarska delavnica ob Dubračini je izdelovala predmete za vsakdanje življenje, gradnjo in trgovino. Lega crikveniške delavnice je povezana z dostopnostjo gline, lesa in vode v Vinodolu ter z možnostjo prevoza izdelkov po kopnem in morju. Rekonstrukcija peči ob Dubračini kaže, kako je mogoče arheološko najdbo spremeniti v razumljiv prikaz proizvodnega postopka. V zbirki Muzeja mesta Crikvenica hranijo tudi primerke rimskega denarja, najdene na najdišču Igralište – Ad Turres. Drugo poglavje lokalne zgodovine pripada morju: ladijske makete v muzeju in Ribiški teden povezujejo materialno dediščino s pomorskimi običaji. Kopališče, odprto leta 1888, označuje še eno pomembno plast, razvoj Crikvenice kot kraja organiziranega oddiha ob morju.

Dobro izhodišče za spoznavanje crikveniške pokrajine je Dubračina: ob njenem sprehajališču lahko povežete rečni prostor in rimsko najdišče Ad Turres. Nad obalo Ljubavna cestica odpira povsem drugačen pogled proti utrdbi Badanj, skali Kavranova stena in Vinodolu. Z razgledišča med Badnjem in Kavranovo steno se odpira pogled proti Triblju in Tribaljskemu jezeru. Pod Veli Kamik je na isti poti sled nekdanjega izvira in oskrbe Crikvenice z vodo. Za bolj naravno obalno nadaljevanje proti severu lahko v Jadranovem obalne sprehode povežete z gozdnimi potmi in zalivi tega samostojnega dela riviere.

Ljubavna cestica vodi nad Crikvenico proti utrdbi Badanj in vinodolski pokrajini, skupno pa je dolga približno osem kilometrov. Na tej poti lahko rekreacijo povežete z iskanjem nekdanjega izvira Pod Veli Kamik in razgledišča med Badnjem in Kavranovo steno. Za dejavnosti na morju crikveniška turistična ponudba navaja potapljaški center Dive City, medtem ko je Mihurić povezan s sosednjimi Selcami. Ljubavno cesticu izberite za hojo po zaledju, potapljaški izlet pa organizirajte s centrom, ki odhaja iz kraja, kjer bivate: Crikvenica in Selce imata ločeni zbirni mesti. Obalno vrnitev po Strossmayerjevem sprehajališču lahko sklenete s kopanjem na Balustradi.

Grižane so izlet iz Crikvenice za obiskovalce, ki jih bolj kot še ena plaža zanima vinodolsko zaledje: Hiša Klović v nekdanji šoli predstavlja renesančno miniaturo in kulturno dediščino Vinodola. Iz Crikvenice do Grižan vodijo dostopi prek Dolincev ali po cesti ob kamnolomu, muzejska stavba pa stoji na naslovu Grižane 45. Za nadaljevanje peš se iz središča Grižan začne Pot kamnitih stopnic, krožna pot z več kot 1.300 v skalo vklesanimi stopnicami. Združitev obiska Hiše Klović z delom poti ponuja pogled na zaledje, po katerem sta bila nekoč povezana Vinodol in Gorski kotar; vzpon po kamnitih stopnicah je fizično zahtevnejši od crikveniških obalnih sprehajališč.