Blato

Blato leži v notranjosti zahodnega dela Korčule, med Velo Luko in obalnimi zalivi Prigradica, Prižba ter Gršćica. Glavno os naselja posebej zaznamuje skoraj kilometer dolg drevored lip, zasajen leta 1911, redek urbani motiv na dalmatinskih otokih. V zgodovinskem jedru izstopajo župnijska cerkev Vseh svetih, kaštel Arneri z domoznanskim muzejem in niz kamnitih hiš. Blato neguje kumpanijo, tradicionalni mečevalski ples, ki se izvaja v prazničnih nošah, lokalna sladica lumblija pa je močno povezana z blatsko tradicijo in praznikom vseh svetih. Na okoliških poljih gojijo vinsko trto, oljke, fige in druge sredozemske kulture. Morje ni v samem središču kraja: do Prigradice na severu so približno štirje kilometri, do Prižbe in Gršćice na jugu pa približno pet. Blato zato ponuja drugačno korčulsko doživetje kot obalna mesta, s poudarkom na otoški notranjosti in lokalnih običajih. Lega med osrednjim korčulskim poljem in zahodno obalo pojasnjuje, zakaj so bile Vela Luka, Prigradica in južni zalivi stoletja naravni izhodi Blata proti morju.

Blato ni obalno središče, temveč staro otoško naselje v rodovitni kotlini zahodne Korčule, medtem ko se njegovo občinsko območje na severu spušča do Prigradice, na jugu pa do Prižbe, Gršćice, Karbuna in Triporta. Takšna razporeditev pojasnjuje dvojni značaj kraja: kamnite hiše, kmetijstvo in družabno življenje so zbrani okoli Zlinja, kopališča in turistične nastanitve pa so razpršeni po obalnih zalivih. Blatsko samobitnost posebej zaznamujejo viteško združenje Kumpanija, krajevni govor in lumblija, trajno pecivo, povezano z vsemi svetimi. Oljčniki, vinogradi in lokalne delavnice niso kulisa, temveč živa vez med notranjostjo Blata in njegovo približno 40 kilometrov dolgo obalo.