Hvar

Mesto Hvar združuje pristanišče, trg in kamnite ulice v prostoru, nad katerim se dviga Fortica. Najbolj znan pogled s trdnjave je uporaben uvod v razpored mesta, vendar je njegova kulturna vsebina tudi na ravni vsakdanjega sprehoda: v Arsenalu, zgodovinskem gledališču, katedrali in samostanskih zbirkah. Gledališka tradicija daje Hvaru prepoznavnost, ki ni odvisna od nočnih izhodov ali fotografij ladij. Mesto ustreza popotnikom, ki želijo povezati obalo s krajšimi, vsebinsko bogatimi kulturnimi obiski. Vzpone je najbolje ločiti od ogledov zaprtih prostorov, čas med njimi pa nameniti trgu in rivi. Hvar kot mesto ni isto kot Hvar kot otok: prihod v drugo otoško pristanišče lahko zahteva nadaljevanje poti. Pri nekajdnevnem bivanju je bolj koristno najprej spoznati mestni krog, nato izbrati en izlet, kot pa nenehno menjavati kopenski in morski prevoz. V primerjavi z drugimi otoškimi kraji ima mesto bolj zgoščen kulturni in družabni program, vendar ga je treba preveriti za dejanski datum. Samostani, mestne ustanove in gledališki prostori nimajo nujno enakih vstopnic niti enakega urnika.

Mesto Hvar ima dve jasno povezani ravni: pristanišče in Pjaco ob morju ter Fortico na vzpetini nad kamnitimi ulicami. Arsenal in gledališče dajeta zahodnemu delu glavnega trga kulturno oporo, katedrala sv. Štefana pa zaključuje drugi del tega javnega prostora. Nad pristaniščem pogled proti Paklenim otokom pojasni, zakaj se dnevni program zlahka spremeni iz mestnega ogleda v plovbo. Vendar obalni izlet ni nujno takoj otoški: Pokonji dol je iz mesta dostopen po obalni poti, Mekićevica pa vodi proti bolj odmaknjenemu zalivu. Na Paklenih otokih razlikujte Ždrilca in Mline od Palmižane, kjer sta marina in kopalni zaliv Vinogradišće na različnih straneh otoka. Hvarski kulturni program ima tako zelo konkreten geografski okvir: Pjaca in Arsenal za mestno bivanje, Fortica za vzpon in panoramo, Pokonji dol za kopenski odhod do morja ter Pakleni otoki za ločen dan z ladjo.