Podstrana

Podstrana se razteza šest kilometrov ob morju neposredno vzhodno od Splita, med izlivom Žrnovnice in vzpetino Veliki Mutogras, pod južnimi pobočji Peruna. Občinsko območje je od obale do gorskega grebena v povprečju široko le približno 2,5 kilometra, zato se morska in hribovita pokrajina nenehno dotikata. Skoraj vsa obala je urejena za kopanje, nad naselji pa se Perun vzpenja do Križa na 533 metrih in ohranja sledi ilirske, srednjeveške in praslovanske dediščine. V Strožancu stoji letovišče Cindro, ob Žrnovnici pa vodi približno dva kilometra dolga sprehajalna pot od izliva proti kamnolomu. Podstrana je zanimiva tudi zaradi krajevnega izročila o rimskem poveljniku Luciju Artoriju Kastusu ter mreže toponimov, povezanih s praslovansko mitologijo. Bližina Splita, oddaljenega približno osem kilometrov, olajša izlete v mesto, vendar Perun, Žrnovnica in dolga obala Podstrani ponujajo dovolj lastnih možnosti za aktiven dan brez odhoda v mesto. Kontrast med ravnim obalnim odsekom Strožanca in kamnitimi pobočji Peruna, ki se dvigajo neposredno za naseljem, je še posebej izrazit.

Podstrano sestavlja pet naselij. Najstarejša je Gornja Podstrana, ki leži na nadmorski višini od 290 do 340 metrov pod Perunom, ob morju pa si sledijo Strožanac, Grljevac, Sveti Martin in Mutogras. Zgodovinske plasti segajo daleč v preteklost: Rimljani so tu v 1. stoletju pr. n. št. ustanovili naselje Pituntium, v cerkvi svetega Martina pa hranijo nagrobni spomenik rimskega poveljnika Lucija Artorija Kastusa, ki ga del zgodovinarjev povezuje z legendo o kralju Arturju. Danes ima občina približno 10.000 prebivalcev, njen simbol pa je breskev, spomin na pridelovalce breskev, ki so oblikovali kraj. Junija 2025 so napovedali svetleči napis PODSTRANA ob vhodu v Strožanac, pri katerem črko O nadomešča breskev, skupaj s tremi velikimi palmami na otoku med cestama.