Sunja

Sunja leži na desnem bregu istoimenske reke, 28 kilometrov jugovzhodno od Siska, tam, kjer se posavska ravnina sreča s cestami proti Hrvatski Kostajnici in Hrvatski Dubici. Leta 1881 je kraj dobil železniško povezavo, postaja pa še danes določa njegovo vlogo križišča med Siskom, Novsko in Volinjo. V središču stoji župnijska cerkev svete Marije Magdalene, posvečena leta 1825, nato pa se je Sunja razvijala kot lokalni trg. Identiteto Sunjske Posavine ohranjajo lesene hiše in čardaki, zgrajeni iz hrastovih desk, belo vezenje »belo po belom«, hrvaški posavec in posavski gonič. Okolica obsega vasi ob Savi, pašnike in poplavne krajine, povezane s tradicionalno živinorejo. V Veliki Gradusi je jama Gradusa, zahteven speleološki objekt, dolg 455 metrov, s potopljenimi rovi, sigami in kolonijo netopirjev. Sunja je zato primerna za miren ogled posavske dediščine, jamo pa je treba obravnavati kot raziskovalno območje in ne kot urejeno turistično znamenitost.

Sunja je središče občine s 40 naselji, razporejenimi med reko Savo, Sunjskim poljem in prometnimi povezavami proti Sisku in Banovini. Lesene posavske hiše so tukaj sestavljene iz vodoravno položenih hrastovih desk, pročelja pa so tradicionalno obrnjena proti ulici. V sunjskih čardakih je pritličje služilo shranjevanju, kuhinja in sobe pa so bile zaradi poplav v nadstropju. Lokalno prepoznavnost dopolnjujejo bela vezenina sunjske Posavine, hrvaški posavec, prilagojen močvirnim pašnikom, ter posavski gonič, pasma, ki je sedanje ime dobila leta 1959.