Semeljci

Semeljci so slavonsko občinsko središče na severnem robu Đakovske ravnine, 14 kilometrov severovzhodno od Đakova. Naselje leži na puhlični planoti, približno 103 metre nad morjem, skoznjo pa tečeta potoka Brana in Semeljčica. Semeljaška pokrajina ohranja sledove prazgodovinskega naselja s polzemljankami iz neolitika in pozne bronaste dobe, nedaleč od železniške postaje Semeljci–Široko Polje pa so našli skupino rimskih kovancev. Današnje naselje je bilo obnovljeno leta 1698 po propadu naselja med osmanskim pohodom proti Dunaju. Hitra rast v 18. stoletju je leta 1754 privedla do ustanovitve župnije Rojstva Blažene Device Marije. Njena cerkev je bila zgrajena med letoma 1784 in 1788, v njej pa častijo podobo Čenstohovske oziroma semeljaške Marije. Semeljci so danes s Kešinci povezani v skoraj neprekinjeno naselbinsko celoto, obdano z njivami, sadovnjaki in vinogradi Đakovščine. Obisk je najzanimivejši kot miren ogled cerkve, starega središča in pokrajine ob potokih, z nadaljevanjem proti Đakovu ali drugim vasem občine.

Istovetnost Semeljcev povezuje puhlično planoto Đakovščine s sledovi veliko starejše poselitve. Polzemljanke, pripisane starčevski ali sopotski kulturi, grobišče kulture žarnih polj ter naključne najdbe kamnitih in bronastih predmetov pričajo o dolgem življenju na tem območju. Del teh predmetov hrani skromna arheološka zbirka v krajevni osnovni šoli. V novejši zgodovini je bilo odločilno leto 1754, ko so Semeljci postali sedež župnije, potem ko je število hiš v prvi polovici 18. stoletja močno naraslo. Vas se je razvila ob Brani in Semeljčici, na tleh, primernih za poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, zato njen današnji videz še vedno določajo podolgovate ulice in odprta kmetijska pokrajina.