Moslavina Podravska

Podravska Moslavina leži na desnem bregu Drave, na najbolj zahodnem robu Osiješko-baranjske županije in ob hrvaško-madžarski meji. Vas leži na 106 metrih nadmorske višine, 15 kilometrov zahodno od Donjega Miholjca in 26 kilometrov severovzhodno od Slatine. V pisnih virih se pojavlja kot Monoslav leta 1397, Moslow leta 1413 in Monoslo leta 1470, kar razkriva dolgo zgodovino naselja v prometnem in obmejnem prostoru ob Dravi. Glavna prostorska in vizualna orientacija kraja je poznobaročna župnijska cerkev Rojstva Blažene Device Marije, zgrajena leta 1789, katere zvonik je visok 32 metrov. V cerkvi so Hefnerjeve orgle iz leta 1895, redek konkreten razlog za pozornejši ogled notranjosti. Okoliška pokrajina pripada srednjemu toku Drave in ekološkemu omrežju Natura 2000, pomembnemu za rečne vrste, habitate in ptice. Podravska Moslavina zato ni cilj velikih muzejev ali živahne ponudbe, temveč majhen podravski kraj, kjer je mogoče zgodovino cerkve, kmetijsko ravnino in naravo ob Dravi povezati v miren poldnevni obisk.

Podravska Moslavina spada v ravninski pas ob Dravi, njena severna meja pa je hkrati državna meja z Madžarsko. Lega 60 kilometrov od Osijeka ter med Donjim Miholjcem in Slatino ji daje značaj majhnega obrobnega središča, medtem ko njive in živinoreja ostajajo pomemben del lokalne pokrajine. Zgodovinska imena Monoslav, Moslow in Monoslo so predhodila današnjemu imenu, od začetka 15. stoletja pa je bil kraj povezan z valpovskim gospostvom. Današnjo podobo vasi določa 32 metrov visok zvonik cerkve Rojstva Blažene Device Marije.