Martijanec

Martijanec je majhno podravsko naselje in občinsko središče ob cesti in železniški progi Varaždin–Koprivnica, približno sedem kilometrov severozahodno od Ludbrega. Podobo kraja močno zaznamujeta župnijska cerkev sv. Martina, dokončana leta 1775, ter baročno-klasicistični dvorec Patačić-Rauch iz 18. stoletja. Posestvo in župnija sta bila prvič omenjena leta 1259, najdbe gomil in žar v okolici pa pričajo o precej starejši poselitvi in kulturi Martijanec–Kaptol. V nekdanji martijanški utrdbi je leta 1527 umrl ranjeni knez Krsto Frankapan Modruški, dvorec pa so pozneje oblikovale družine Gotal, Patačić in Rauch. Naselje zato na zelo majhnem prostoru ponuja nenavadno razslojen zgodovinski prerez: od prazgodovinskih grobnih gomil prek srednjeveške župnije do plemiškega parka. Širše občinsko območje sega od ravnine ob Plitvici in Dravi do pobočij Kalniškega gorovja, zato je mogoče obisk Martijanca povezati s kratko vožnjo ali sprehodom po ludbreški Podravini. Varaždin je približno petnajst kilometrov zahodno, državna cesta D2 in železniška postaja pa zagotavljata praktično povezavo z obema bližnjima mestoma.

Zgodovinsko središče Martijanca sestavljata poznobaročna cerkev sv. Martina iz leta 1775 in dvorec Patačić-Rauch, ki stoji v parku južno od stare cestne osi. Cerkev je naslednica župnije, izpričane že leta 1259, dvorec pa je obstajal že v 18. stoletju in je današnjo podobo dobil po prezidavah družine Rauch. Martijanška pokrajina je dala ime arheološki kulturi Martijanec–Kaptol, povezani z velikimi grobnimi gomilami starejše železne dobe. Ta kombinacija arheologije, plemiške zgodovine in podeželske podravske krajine kraj ločuje od bližnjih večjih mestnih destinacij.