Končanica

Končanica leži na nadmorski višini 170 metrov, deset kilometrov severozahodno od Daruvarja in šest kilometrov jugovzhodno od Velikih Zdencev. Naselje obdajajo kmetijska zemljišča in velik sistem ribnikov ob Ilovi, katerega današnja gradnja se je začela leta 1900 na nekdanjih močvirnatih gozdovih in travnikih. Ribniki so se nato širili po toku navzdol proti zahodu, ribogojstvo pa je postalo ena najbolj prepoznavnih značilnosti končaniške krajine. Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja izvira iz leta 1909, češka osemletna šola, ustanovljena leta 1944, pa priča o dolgotrajni vlogi češkega jezika in izobraževanja v kraju. Zgodovinsko globino Končanice dodatno kaže najdba 670 primerkov ogrskih drobnih kovancev iz 14. in 15. stoletja. Športni ribnik s površino 25 hektarjev se razlikuje od proizvodnih voda: poleg ribolova ponuja klopi, paviljone in prostor za žar ter sprejema tudi sprehajalce. Končanica tako na majhnem prostoru združuje srednjeveško najdbo kovancev, češko šolsko tradicijo in ribniško krajino, oblikovano v več kot stoletju.

Končanica spada na daruvarsko območje, vendar njeno lokalno identiteto še posebej določa češka skupnost: naselje je že konec 19. stoletja štelo 1.313 prebivalcev in se razvilo v največje hrvaško naselje pripadnikov češke manjšine. Češka beseda Končanica to prepoznavnost ohranja s prireditvami, pustnim sprevodom Maškarada ter Dnevi češke kulture in gastronomije. Drugo prepoznavno plast kraja tvorijo ribniki ob Ilovi, zgrajeni od leta 1900 na površini približno 1.470 hektarjev. Med cerkvijo Marijinega vnebovzetja in vodnim kompleksom je nastala pokrajina, v kateri sta kulturno življenje naselja in tradicija gojenja sladkovodnih rib neločljivo povezana.