Cestica

Cestica je obmejno naselje na skrajnem severozahodu Hrvaške, tam, kjer se varaždinska ravnina ob Dravi sreča z vinorodnimi griči proti slovenski meji. Ime kraja povezujejo s staro rimsko prometnico Ptuj–Osijek, na starih zemljevidih pa se ob njenem vstopu v današnjo Hrvaško pojavlja antična Ramista. Podobo tega območja oblikujejo Drava, Ormoško jezero in dva cestna prehoda proti Sloveniji, prek Dubrave Križovljanske in Otoka Virja. Najpomembnejša kulturna znamenitost širše Cestice je Križovljan-grad, baročni dvorec, katerega jedro izvira iz starejše utrdbe, družina Bakić pa ga je preoblikovala po letu 1752. Dvorec s pripadajočim parkom je zaščiten kot kulturna dediščina pod številko Z-853. V bližnjem Babincu kamniti steber Trpečega Jezusa iz leta 1658 ohranja staro obliko imena Babnik. Cestica zato ni klasična mestna destinacija, temveč izhodišče za počasno raziskovanje podravske ravnine, zgodovinskih prometnih poti in naselij ob hrvaško-slovenski meji.

Cestica spada v prostor, kjer se izmenjujejo dravska nižina, obdelovalne površine ter griči z vinogradi, gozdovi in dolinami potokov. Občinsko območje se razteza ob slovenski meji med sosednjimi kraji Zavrč, Gorišnica in Ormož, naselje Cestica pa se je razvilo ob državni cesti D2. Krajevni značaj močno določa meja: nekdanji brod čez Dravo je Dubravi Križovljanski dal ime Brod, stari prehod pa je pozneje postal pomembna cestna povezava. Križovljan-grad, ki leži nedaleč od reke, povezuje to prometno krajino s plemiško dediščino Varaždinske županije. Njegovo starejše kvadratno jedro in dve baročni krili ga ločujeta od vaške gradnje ob glavnih cestah Cestice.