Čepin

Čepin je veliko slavonsko naselje, 10–11 kilometrov jugozahodno od Osijeka, ob cesti in železniški progi, ki povezujeta osiješko območje z Đakovom in Strizivojno-Vrpoljem. Njegovo identiteto so oblikovali rodovitna ravnina, kmetijstvo in živilska industrija, med katero posebej izstopa čepinska oljarna. Zgodovinsko jedro je treba iskati v Ulici kralja Zvonimira, kjer izstopata poznobaročna cerkev Presvete Trojice in klasicistični dvorec družin Adamović Čepinski in Mihaljević iz prve polovice 19. stoletja. Cerkev, dokončana leta 1769, hrani oltarno sliko Judita s Holofernom dunajskega slikarja Josepha Jacobija iz leta 1773. Čepinsko območje sega veliko globlje v preteklost: na najdiščih Ovčara–Rozingova pustara, Bare, Klenje in Selište so našli sledove neolitske poselitve. Današnji Čepin je hkrati občinsko središče skupnosti, ki ji pripadajo Beketinci, Čepinski Martinci, Čokadinci in Livana. Bližina Osijeka ga naredi za praktično izhodišče za povezovanje kratkega ogleda kulturne dediščine, slavonske pokrajine in izleta v regionalno središče.

Čepin leži na ravnini približno 94 metrov nad morjem, med območjem Drave na severu in Vuko na jugu. Naselje je močno povezano z Osijekom, oddaljenim 10–11 kilometrov, vendar ohranja prepoznaven kmetijski značaj z okoliškimi polji žit in industrijskih rastlin ter živinorejo. Občina Čepin je bila ustanovljena 29. aprila 1993, poleg svojega sedeža pa obsega Beketince, Čepinske Martince, Čokadince in Livano. Današnjo podolgovato zgradbo kraja določa nekdanja prometna povezava Osijek–Slavonski Šamac, medtem ko je zahodna obvoznica zmanjšala tranzit skozi samo naselje. Med lokalne orientacijske točke sodijo cerkev Svete Trojice, grad Adamović–Mihaljević in radarski center Državnega hidrometeorološkega zavoda.