Sirač

Sirač leži osem kilometrov južno od Daruvarja, tam, kjer reki Bijela in Pakra pritečeta iz masivov Papuka in Ravne gore. Naselje se v virih leta 1242 pojavi kot Zirch, njegovo zgodovinsko jedro pa določajo ostanki Starega mesta na desnem bregu Bijele. Kamnita trdnjava zavzema sotesko v središču Sirača; delno ohranjeno severno obzidje je visoko štiri, široko dva in dolgo štirinajst metrov. Župnijska cerkev Marijinega obiskanja iz leta 1908 in Park braniteljev Sirača sta drugi pomembni točki ogleda. Širše območje občine vključuje ruševine Željnjaka, ostanke benediktinskega samostana svete Margarete in samostanski kompleks Pakra. Sirač ima močno kamnoseško tradicijo, povezano z okoliškimi kamnolomi, lega ob vodotokih in gozdnatih pobočjih pa mu daje drugačen značaj kot bližnjemu zdraviliškemu Daruvarju. Obisk je najlažje oblikovati kot kratek zgodovinski ogled središča, dopolnjen s sprehodom ob Bijeli in izletom do lokalitet na robu Papuka.

Sirač se je razvil ob Bijeli, na iztoku reke iz masiva Papuka, Daruvar pa je oddaljen le osem kilometrov proti severu. Ime Zirch je bilo zabeleženo leta 1242, današnja oblika Sirač pa se pojavi leta 1390. Kamnolomi, apnenica in obdelava dolomita so zaznamovali novejšo gospodarsko podobo kraja, zato kamnita trdnjava nad reko ni edina povezava Sirača z lokalno kamnino. V središču se zgodovinske plasti berejo med ostanki Starega mesta, cerkvijo Marijinega obiskanja in Parkom braniteljev, odprtim leta 2005.