Oriovac
O tem kraju
Oriovac je slavonsko naselje ob vznožju Dilja, 24 kilometrov zahodno od Slavonskega Broda in severno od polja Jelas. Leži ob cesti in železniški progi med Novo Gradiško in Slavonskim Brodom, njegov prometni pomen pa je razviden že iz lege med posavsko ravnino in vinorodnimi pobočji. Najbolj prepoznaven zgodovinski detajl kraja je Turški vodnjak, osem metrov visoka stavba kvadratnega tlorisa s poševnimi stenami in zobčastim vrhom. Občinski viri ga umeščajo v 16. stoletje, kronika pa navaja, da je bila osmanska trdnjava Surduk nad Oriovcem zgrajena leta 1617. V bližnjem parku stoji spomenik generalu Franju baronu Filipoviću iz leta 1880, postavljen v zahvalo za pomoč med veliko poplavo leta 1878. Oriovac ohranja tudi spomin na ilirista Luko Ilića Oriovčanina in Mata Gabrića, začetnika razvoja tovarne pohištva Oriolik. Današnja župnijska cerkev sv. Emerika nadaljuje sakralno tradicijo kraja, v katerem je bila starejša cerkev omenjena že pred osmanskimi osvajanji. Obisk Oriovca se zato naravno oblikuje kot kratek sprehod skozi zgodovinsko jedro z izletom proti vinogradom Dilja ali slavonskokobaškemu svetišču.
Oriovac povezuje tri izrazite pokrajine: južna pobočja Dilja, ravnino Jelas-polja in prometni koridor Nova Gradiška–Slavonski Brod. Ime naselja povezujejo z lokaliteto Oriova draga, občinska kronika pa srednjeveški razvoj povezuje s posestmi družine Giletić in poznejšo utrdbo. Kmetijstvo v okolici vključuje žita, oljno ogrščico in vinsko trto, ribogojstvo pa je del gospodarske podobe Jelas-polja. Industrijsko identiteto Oriovca je zaznamovala tovarna pohištva Oriolik, ki je začela delovati leta 1959. V središču se zgodovinske plasti berejo skozi cerkev sv. Emerika, Turško česmo, spomenik baronu Filipoviću ter doprsne kipe Luke Ilića Oriovčanina in Mata Gabrića.
Znamenitosti
Nastanitve v širši okolici
Kaj početi
Začnite pri Turškem vodnjaku, redkem oriovškem ostanku osmanskega obdobja, visokem osem metrov in oblikovanem kot majhen stolp. Približno deset metrov naprej je v parku spomenik generalu Franju baronu Filipoviću iz leta 1880, čigar pomoč je ostala v spominu po poplavi Save in Orljave leta 1878. Nadaljujte do župnijske cerkve sv. Emerika, nato poiščite doprsna kipa ilirista in doprsni kip Mata Gabrića, postavljen leta 2022. Za poldnevno nadaljevanje se odpravite proti slavonskokobaškemu svetišču Matere Božje Kloštarske ali proti družinskim vinogradniškim gospodarstvom občine Oriovac. Ljubitelji lokalnega vina lahko obisk povežejo z Oriovito, ocenjevanjem vin, ki tradicionalno poteka junija, in preverijo program za leto prihoda.
Izleti in dejavnosti
OglasOglas · ponudbe partnerjev: GetYourGuideRezervacijo, plačilo in podporo zagotavlja partner. Za rezervacije prek teh povezav lahko StayBravo prejme provizijo.Kako izbiramo ponudbePonudbe GetYourGuide izbira in razvršča GetYourGuide glede na ime najbližjega večjega kraja ali narodnega parka; na njihov izbor ne vplivamo in ne uporabljamo podatkov o vas.GetYourGuide · Požega
Ponudbe GetYourGuide prikažemo, ko dovolite njihove piškotke.
Opisi ponudb so v angleščini.
Praktične informacije
Kako priti in se premikati
Oriovac ima lastno železniško postajo na progi Zagreb–Vinkovci, med postajališčema Lužani-Malino in Brodski Stupnik. Vozni red HŽPP za obdobje od 7. aprila do 12. decembra 2026 navaja Oriovac na 171. kilometru proge, Slavonski Brod pa na 191. kilometru. Po cesti je kraj 24 kilometrov zahodno od Slavonskega Broda, na smeri, ki vzporedno spremlja avtocesto skozi Posavino. Železnica je v Oriovac prispela 18. septembra 1889, ko je skozi kraj zapeljal prvi vlak in je bila zgrajena postajna stavba. Za ogled Turške česme in parka zadostuje hoja po središču, za Slavonski Kobaš, vinograde in druga naselja obsežne občine pa sta primernejša avtomobil ali kolo.
Pogosta vprašanja
Kaj je Turška česma v Oriovcu?
Gre za zaščiteno, osem metrov visoko stavbo, podobno stolpu, povezano z osmanskim obdobjem Oriovca.
Ali ima Oriovac železniško postajo?
Oriovac ima postajo na železniški progi Zagreb–Vinkovci, med postajama Lužani-Malino in Brodski Stupnik.
Kdaj poteka Oriovita?
Oriovita, oriovška prireditev ocenjevanja vin, tradicionalno poteka junija; program je treba preveriti za leto obiska.
V bližini
Oriovac
Odpri v OpenStreetMap(odpre se v novem zavihku)Manjši kraji
razdalja v zračni črti
Sorodni vodniki

Osijek
Tvrđa in središče ob glavnem trgu sta dve različni oporni točki za spoznavanje Osijeka. Prva poudarja zgodovinski utrjeni prostor in baročno arhitekturo, druga pa ponuja drugačno zaporedje…
Preberi vodnik

Vukovar
Kulturni obisk Vukovarja ima več ločenih težišč. Grad Eltz in Mestni muzej sodita v zgodbo o mestu in njegovih prebivalcih skozi različna obdobja. Vučedol vodi precej dlje v preteklost in…
Preberi vodnik

Varaždin
Varaždinsko središče je razporejeno okoli več trgov z različnimi vlogami: Korzo združuje mestno hišo in terase, Frančiškanski trg cerkev in palačo Herzer, Trg Miljenka Stančića pa odpira…
Preberi vodnik
Stubičke Toplice
Stubičke Toplice svojo identiteto skoraj v celoti gradijo na termalni vodi in zagorski pokrajini. V središču ni velikega mestnega jedra; pomembnejše so zelene površine, kopališke vsebine in…
Preberi vodnik
Poznate Oriovac? Popravite nas
S svojimi besedami napišite, kaj ni točno. Preverimo takoj.Ne vpisujte osebnih podatkov. Popravke preverja asistent UI StayBravo; spremembe opisa odobri urednik. Raje obrazec
Poznate Oriovac?
Pomagajte gostom, ki pridejo za vami.
Pomagajte dopolniti
Nič se ne objavi brez pregleda urednikov.Prijavi nezakonito vsebino
Avtorji fotografij: Oriovac — Sokac121 (CC BY-SA 3.0) · Brodski Stupnik, Stupnički Kuti — Frka (CC BY 3.0) · Brodski Drenovac, Slavonski Kobaš — Sokac121 (CC BY-SA 4.0) · Tvrđava Brod — Modzzak (CC BY-SA 3.0) · Požeška katedrala — Andres rus (CC BY-SA 3.0) · Dvorac Kutjevo — Dalibor Ribičić (CC BY-SA 4.0) · Dvorac Cernik — MagdalenaSad (CC BY-SA 4.0) · Kuća za odmor Green Zen — IVICA ŠKRINJARIĆ (z dovoljenjem lastnika) · Osijek — Rp031 (CC BY-SA 4.0) · Vukovar — Bybbisch94, Christian Gebhardt (CC BY-SA 4.0) · Varaždin — Krzysztof Golik (CC BY-SA 4.0) · Stubičke Toplice — MOs810 (CC BY-SA 4.0)

