Lovas

Lovas leži v zahodnem Sremu med Vukovarjem in Ilokom, v pokrajini njiv, vinogradov in položnih pobočij, ki se pri sosednjem Opatovcu spuščajo proti Donavi. Identiteta vasi je tesno povezana z arheologijo: zakladna najdba iz Lovasa, ki so jo leta 1939 po naključju izorali, je vsebovala bronaste in zlate predmete iz srednje bronaste dobe, danes pa jo hranijo v Arheološkem muzeju v Zagrebu. Raziskave, opravljene med letoma 2011 in 2020, so na območju občine evidentirale več kot dvajset novih najdišč, med njimi trojni grob kostolaške kulture na najdišču Kovači. Središču Lovasa dominira obnovljena cerkev svetega nadangela Mihaela, posvečena leta 2005, potem ko je bila starejša cerkev iz leta 1769 porušena med vojno na Hrvaškem. Vojno trpljenje zaznamujeta spominsko območje množičnega grobišča na krajevnem pokopališču in križ na nekdanjem minskem polju. Lovas zato ni klasična izletniška vas, temveč kraj za miren ogled sremske pokrajine, arheološke preteklosti in spominskih krajev, do katerih je treba pristopiti dostojanstveno.

Lovas povezuje tri plasti lokalne identitete: kmetijsko pokrajino zahodnega Srema, izjemno bogato arheološko dediščino in boleč spomin na leto 1991. Najbolj znana prazgodovinska najdba je zakladna najdba iz Lovasa, največja skupina bronastih predmetov iz srednje bronaste dobe, najdena na Hrvaškem, s približno dvajsetimi zlatimi predmeti in keramičnim kantharosom. Današnja vas se je zbrala okoli cerkve svetega nadangela Mihaela. Njene tri odnesene zvonove so vrnili leta 2001, novo cerkev pa so posvetili štiri leta pozneje. Na lovaskem pokopališču spomenik označuje mesto množičnega grobišča, iz katerega so ekshumirali 68 žrtev, zato spominska dediščina ostaja neločljivo povezana z razumevanjem kraja.