Ljubešćica

Ljubešćica leži na severni strani gorovja Kalnik med Novim Marofom, Varaždinskimi Toplicami in ludbreškim območjem. Nad naseljem se začne Kalnik, gorovje, katerega najvišji vrh Vranilac je visok 643 metrov; njegove gole skale in listnati gozdovi tvorijo prepoznaven južni okvir Ljubešćice. Del zavarovane pomembne krajine Kalnik sega v občino Ljubešćica; območje je zavarovano od leta 1985 in je hkrati vključeno v omrežje Natura 2000. Nad krajem prevladuje župnijska cerkev Presvete Trojice v Kalnički ulici, na območju župnije, povezane z varaždinsko-topliškim dekanatom. Ljubešćična lega je posebej primerna za izletnike, ki želijo dostopati do severnih pobočij Kalnika, ne da bi vstopili v bolj obiskano južno območje pri vasi Kalnik. Skozi kanjon potoka Hruškovec proti gorovju vodi lokalna planinska pot ob lesenem mostu, obnovljenem v skupni akciji krajanov. Kolesarjem je Ljubešćica znana tudi kot zaključni del zahtevne krožne poti Gravel Kalnik: po gozdnem spustu pot vodi mimo kamnoloma in se po razgibani severni strani gore vrača proti Ludbregu. Ta povezanost naselja, potoka, gozda in kalniških skal daje Ljubešćici izrazito izletniško identiteto.

Ljubešćica je kraj, kjer se bolj raven prometni koridor severozahodne Hrvaške nenadoma sreča z gozdnatimi pobočji Kalnika. Zaščiteno območje Kalnika na območju občine zaznamujejo prelomi, izviri in raznolike skale, medtem ko naravnih iglastih gozdov skoraj ni; prevladujejo listnati sestoji. Nad Ljubešćico se izmenjujejo gozdovi in izrazite skale, celoten Kalnik pa tvori razvodje porečij Save in Drave. Lokalna identiteta se osredotoča na župnijsko cerkev Presvete Trojice v središču naselja ter poti, ki iz vznožja vodijo proti gorovju. Za obiskovalca Ljubešćica ni nadomestilo za naselje Kalnik na južni strani gore, temveč samostojen severni vstop v isto gorsko pokrajino, povezan z Varaždinskimi Toplicami, Novim Marofom in Ludbregom.