Kutina

Kutina je največje urbano središče Moslavine, umeščeno med vinogradniška pobočja Moslavačke gore in poplavne ravnice Lonjskega polja, približno 70 kilometrov od Zagreba. V mestnem središču Muzej Moslavine zaseda nekdanjo baročno kurijo Erdődyjev, preurejeno leta 1895, z arheološkimi, zgodovinskimi in etnografskimi zbirkami pa spremlja življenje kraja od prazgodovine do moslavinskih vasi 20. stoletja. Cerkev svete Marije Snežne hrani iluzionistične slike Josipa Görnerja iz leta 1779, lesene baročne oltarje in redek prikaz Božjega groba. Crkvena in Radićeva ulica razkrivata ohranjene lesene hiše tradicionalnega moslavinskega stavbarstva. Le šest kilometrov od središča, v Repušnici, je moslavinski vhod v Naravni park Lonjsko polje s pešpotmi, kolesarskimi in vodnimi potmi. Na nasprotni strani mesta se začenjajo vinogradi sorte škrlet in Moslavinska vinska cesta. Takšna lega omogoča, da v istem dnevu združite mestno dediščino, močvirnato pokrajino, vinograde ter kosilo s krapom na rašljah in kozarec lokalnega škrleta.

Kutina spada v Sisaško-moslavinsko županijo, njeno upravno območje pa obsega 23 naselij na 294,34 kvadratnega kilometra. Mestno identiteto oblikuje nenavaden stik treh pokrajin: ravnega Lonjskega polja, urbanega središča ob Kutinici in vinogradniških pobočij Moslavačke gore. Srednjeveška Kutina je bila trg in prometno vozlišče, v poznejših stoletjih pa sta jo zaznamovali družini Széchényi in Erdődy. Današnji kontrast zgodovinskemu jedru predstavlja industrijska dediščina Petrokemije, ustanovljene leta 1968. Kutina se turistično kljub temu predstavlja predvsem s škrletom, Muzejem Moslavine in vhodom v Lonjsko polje pri Repušnici.