Kaptol, Hrvaška

Kaptol leži na južnih pobočjih Papuka, 11 kilometrov severovzhodno od Požege, med vinogradi in kmetijskimi zemljišči Požeške kotline. Središču kraja dominira Staro mesto Kaptol, poznogotsko-renesančna utrdba z nepravilnim šesterokotnim tlorisom, stolpi in sledmi obrambnega jarka, ki ga je nekoč napajal potok Bistra. Kaštel je bil zgrajen za zaščito požeškega stolnega kapitlja, po osmanskem obdobju pa je bil v njegov zahodni del vključen baročni cerkvi sv. Jurija. Kaptol ima tudi precej starejšo zgodovinsko plast: na najdiščih Čemernica in Gradci so raziskali gomilna grobišča iz starejše železne dobe. Grobovi iz približno 650.–550. leta pr. n. št. so vsebovali grafitirano keramiko, nakit, konjsko opremo, orožje in razkošne pridatke, povezane z lokalno elito. Zaradi prepleta halštatskih najdišč, srednjeveške utrdbe in papuške pokrajine je Kaptol mogoče spoznati na kratkem ogledu, ki se začne med obzidjem in konča s pogledom proti pobočjem Papuka.

Identiteto Kaptola na majhnem prostoru oblikujeta dve zelo različni obdobji: knežji grobovi iz starejše železne dobe na Čemernici in Gradcih ter utrjeni sedež požeškega stolnega kapitlja v središču naselja. V gomilah so našli žare, z grafitom prevlečene posode z geometrijskimi okraski, ločne fibule, večglave igle, konjsko opremo in orožje. Staro mesto prepoznamo po nepravilnem šesterokotnem tlorisu, obzidju, stolpih in nekdanjem jarku ob Bistri. Njegov namen se je spreminjal od cerkvenega in obrambnega kompleksa do osmanskega upravnega središča, po odhodu Osmanov pa so ob obzidju zgradili cerkev sv. Jurija.