Gorjani

Gorjani so slavonsko naselje nedaleč od Đakova, katerega identiteto najbolj jasno izraža vsakoletni spomladanski obhod kraljic oziroma ljelj. Na binkoštni praznik dekleta, razdeljena na kralje in kraljice, hodijo po gorjanskih ulicah; kralji nosijo sablje in s cvetjem okrašene moške klobuke, kraljice pa bele vence. Obhod je bil leta 2009 vpisan na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu. Gorjani tako ohranjajo mednarodno prepoznano živo tradicijo, ne le zgodovinskega spomenika. K lokalni dediščini spada tudi kapela Svetih treh kraljev, stavba iz 15. stoletja, ki je pozneje služila kot stolp Jajić-bega, leta 1837 pa so jo preoblikovali v kapelo. Župnijska cerkev sv. apostola Jakoba je izhodišče binkoštnega obhoda po maši in kolu pred cerkvijo. Gorjani so bili sedež mogočne srednjeveške rodbine Gorjanski, bližnji Garov dol pa povezujejo z bitko iz leta 1386. Današnji obisk zato združuje slavonsko podeželsko pokrajino, sakralno arhitekturo in običaj, ki ga domačini v vasi znova izvajajo od leta 2002.

Gorjani niso le kraj, kjer potekajo ljelje, temveč tudi zgodovinski sedež plemiške družine Gorjanski, ki je imela v srednjem veku posesti v Slavoniji in Ogrski. Sledi večplastne preteklosti so še posebej vidne pri kapeli Svetih treh kraljev: stavba iz 15. stoletja je pozneje postala stolp Jajić-bega, današnjo sakralno podobo pa je dobila leta 1837. V župnijski cerkvi sv. apostola Jakoba hranijo predmete, oblikovane v duhu klasicizma. Osrednji simbol vasi vendarle ostaja binkoštni obhod ljelj, obnovljen leta 2002 po 36 letih, v katerih običaja niso izvajali po ulicah Gorjan.