Gola

Gola je središče Prekodravlja, ravninskega območja na levem bregu Drave ob hrvaško-madžarski meji. Naselje spada med mlade podravske vasi: matične knjige ime Gola beležijo leta 1822, ko se je začelo načrtno naseljevanje prebivalstva iz dravskih posesti, Madžarske in okoliških krajev. Reka je odločilno oblikovala lego in življenje kraja, saj so nekdanji rokavi in poplave oteževali povezavo z župnijo v Drnju. V sami Goli izstopata župnijska cerkev Svetih treh kraljev, dokončana leta 1840, in Stara šola z galerijskim prostorom, posvečenim likovnim umetnikom Prekodravlja. Naivno slikarstvo tukaj ni osamljena muzejska epizoda: Ivan, Stjepan in Mladen Večenaj ter drugi lokalni avtorji so del kulturne identitete vasi. Nekaj kilometrov od središča Ješkovo zavzema podkvasto ostalino starega dravskega rokava, poraslo s trstičjem in naseljeno z močvirskimi pticami, dvoživkami ter ribami. Tam Art center Ješkovo povezuje naravo s keramiko in kiparstvom, lesena ščuka, dolga 10,52 metra, pa je postala nenavaden znak te krajine. Gola je zato najzanimivejša kot izhodišče za povezovanje zgodovine Prekodravlja, naivne umetnosti in dravskih močvirskih habitatov.

Gola se je razvila v Prekodravlju, čez današnji glavni tok Drave glede na Drnje in Koprivnico. Načrtno naseljevanje se je začelo leta 1822, ime vasi pa je bilo prevzeto po lokalnem zemljiškem predelu z imenom Gola. Nova skupnost je najprej v letih 1823–1824 postavila leseno kapelo Svetih treh kraljev, zidana župnijska cerkev je bila zgrajena leta 1840, stolp pa dokončan leta 1842. Kulturni profil kraja so pozneje zaznamovali slikarji naivne umetnosti iz družine Večenaj in drugi prekodravski avtorji, katerih dela predstavljajo v galerijskem prostoru Stare šole. Ta kombinacija mlade zgodovine naselja, cerkve in lokalnega slikarstva razlikuje Golo od starejših podravskih središč južno od Drave.