Aljmaš

Aljmaš leži na desnem bregu Donave, 2,5 kilometra po toku navzdol od izliva Drave, pod z vinogradi poraslim Erdutskim gričem. Lega med veliko reko, lesno planoto in aljmaškim ritom je določila videz vasi in njeno ribiško tradicijo. Najbolj je prepoznaven po svetišču Gospe od Zavetja, katerega začetki segajo v leto 1704. Današnja cerkev je nastala po uničenju prejšnje stavbe v hrvaški osamosvojitveni vojni; votivni kip so našli poškodovanega v ruševinah, ga leta 1998 vrnili v Aljmaš, novo cerkev pa je 1. avgusta 2004 posvetil škof Marin Srakić. V njeni notranjosti so Marijin triptih in trije mozaiki Vladimirja Meglića. Ob vznožju Kalvarije od leta 2023 deluje Spominski center s prikazom starega Aljmaša, vojnega uničenja in gradnje novega svetišča. Iz vasi se lahko skozi hrastov gozd odpravite do izletniškega kraja Gospa pod lipo ali proti rečni krajini aljmaškega rita, ki spremlja zadnjih 12 kilometrov Drave pred izlivom. Lokalna turistična skupnost izpostavlja tudi junijske Ribiške večere, povezane z aljmaškimi ribiči in podonavsko kuhinjo. Aljmaš tako na enem izletu združuje romanje, spominsko dediščino in opazovanje dveh rek.

Aljmaš je podonavska vas in pristanišče, oddaljeno 2,5 kilometra po toku navzdol od kraja, kjer se Drava izliva v Donavo. Za hišami se dviga Erdutski hrib oziroma Čvorkovo brdo, visoko 192 metrov, katerega pobočja pokrivajo vinogradi. Vas je bila v srednjem veku trgovsko-obrtniško središče, današnjo podobo pa najbolj določajo marijansko svetišče, romarji in ribiška dediščina aljmaških ribičev. Svetišče Gospe pribežališča se razvija od leta 1704, sodobna cerkev pa spominja tudi na vojno uničenje vasi v začetku 1990-ih. Aljmaški rit med Nemetinom in Aljmašem dodaja krajini poplavni svet zadnjih 12 kilometrov Drave pred izlivom.