Sukošan

Sukošan leži enajst kilometrov jugovzhodno od Zadra ob obali širokega zaliva, ki je bil stoletja povezan s kmetijskim zaledjem in zadarskim plemstvom. Najbolj nenavadna zgodovinska ostalina je na majhnem otočku v zalivu: ruševine poletne rezidence zadarskih nadškofov, znane kot Palac, so ostale ločene v plitvini in so prepoznavna podoba kraja. V središču je župnijska cerkev sv. Kasijana, medtem ko sta cerkev sv. Martina in pokopališčna Gospa od Milosti dodatni točki za ogled. Sukošan je bil v srednjem veku del zadarskega distrikta, med osmanskimi vpadi pa je imel obrambno vlogo. Današnjo navtično identiteto močno določa D-Marin Dalmacija med Sukošanom in Bibinjami, ena največjih marin na hrvaški obali. Plaže in urejena obalna območja ponujajo pogled proti zadarskim otokom, Zadar pa je dovolj blizu za večerni ali poldnevni izlet brez menjave nastanitve. Sukošansko zaledje je tradicionalno povezano z zelenjadarstvom, zato se za turistično obalo hitro začne krajina vrtov in obdelanih polj, ki pojasnjuje starejšo gospodarsko podobo kraja.

Sukošan je naselje in pristanišče v zalivu Zlatna luka, deset kilometrov jugovzhodno od Zadra, kjer se obdelana polja spuščajo proti morju. Njegovo današnjo podobo oblikujeta Marina Dalmacija v Zlatni luki in obala, ki se nadaljuje proti naravnemu kompleksu Tustica. Starejšo plast kraja je mogoče razbrati ob cerkvi sv. Kasijana, omenjeni leta 1396 in preoblikovani leta 1642, ter ob Palacu v sukošanskem zalivu. To nadškofovo poletno rezidenco je leta 1470 zgradil Mafej Valaresso; danes so v plitvini vidne ruševine nekdanjega kompleksa.