Ston
O tem kraju
Ston je srednjeveško mesto na prevlaki Pelješca, katerega pravilna mreža ulic je razvidna med solinami in obrambnim obročem. Dubrovniška republika je gradnjo obzidja začela leta 1333, načrtno oblikovana Ston in Mali Ston pa sta služila zaščiti dragocenih solin in kopenskega dostopa do polotoka. Veliki zid se čez hrib vzpenja proti Malemu Stonu, mestno obzidje pa stonsko mestno jedro zapira v peterokoten tloris. Posebnost kraja je v tem odnosu kamna, plitvih bazenov in zaliva: sol se tu iz morja pridobiva že stoletja, obrambna arhitektura pa je nastala prav za zaščito tega gospodarskega vira. Glavna mestna ulica Placa prečka mrežo ožjih prečnih ulic, zato lahko ogled povežete z obzidjem, Solinami Ston in Malim Stonom. Ston ni le izhodišče za Pelješac, temveč redek, celovito berljiv primer mesta, proizvodne krajine in utrdb, oblikovanih v istem zgodovinskem podvigu.
Ston in Mali Ston sta nastala kot dve načrtno oblikovani naselji Dubrovniške republike ob stonskih solinah, povezuje pa ju Veliki zid po pobočjih nad prevlako Pelješca. V Stonu je prepoznavna pravilna mreža ulic: širše osi potekajo od severa proti jugu, ožje pa jih sekajo od vzhoda proti zahodu ob glavni ulici Placa. Takšna razporeditev ni kulisa, temveč del istega projekta, v katerem so od leta 1333 urejali mesto, stolpe, soline in obrambo ozemlja. Mali Ston na drugi strani hriba ohranja povezavo z morjem in zalivom, Ston pa ostaja mestno središče, obdano z obzidjem peterokotnega tlorisa.
Znamenitosti
Stonsko obzidje je najbolj prepoznaven spomenik kraja: gradnja se je začela leta 1333, Veliki zid pa prek hriba povezuje Ston in Mali Ston. V Stonu je vidno mestno obzidje peterokotnega tlorisa, na vzpetini pa izstopa trdnjava Podzvizd. Soline Ston predstavljajo drugo polovico iste kulturne krajine; proizvodnja v plitvih morskih bazenih je bila gospodarski razlog za postavitev ogromnega obrambnega kompleksa. V jedru sledite Placi in mreži prečnih ulic, saj prav ta kaže, da je bilo mesto načrtovano in ni postopoma nastalo okoli enega pristanišča ali ceste. Ston in Mali Ston je zato treba gledati kot povezano fortifikacijsko in urbanistično celoto.

Obzidje Stona
Spomenik · Ston

Crkva sv. Mihajla kod Stona
Spomenik · Ston


Nastanitve v bližini
Plaže
Kakovost kopalne vode v bližini
- Ston · 333 mdobra
- Broce · 2.6 kmodlična
- Prapratno · 2.7 kmodlična
Vir: Evropska agencija za okolje (EEA); podatki hrvaških pristojnih organov. · profil kopališča
Kaj početi
Dan v Stonu začnite z ogledom obzidja, saj se z vzpona nad mestom najjasneje razberejo Placa, pravilne ulice in geometrija solin. Pot prilagodite odprtim odsekom in razmeram pri vhodu; zgodovinski sistem obzidja ni enak današnji obiskovalni poti. Po sestopu nadaljujte do Solin Ston, katerih plitvi bazeni so razlog, zaradi katerega je Dubrovniška republika sploh zgradila obrambo prevlake. Nato se po Placi sprehodite do mestnih stavb znotraj stonskega obzidja, za konec pa prihranite Mali Ston in pogled proti zalivu. Tak vrstni red povezuje pogled z višine na utrdbe z doživljanjem mesta in njegove solinarske dediščine pri tleh.
Hrana in pijača
Stonsko gastronomijo je najnatančneje začeti spoznavati v Malostonskem zalivu, največjem hrvaškem gojišču školjk, kjer tradicionalno gojijo ostrige in klapavice. Ime »Malostonska kamenica« je bilo leta 2020 vpisano v evropski register zaščitenih označb porekla. V Malem Stonu uradna turistična ponudba med organizatorji obiskov gojišč z ladjo navaja Bota Šare, zato je mogoče ostrige poskusiti neposredno ob morskem gojišču. V Stonu in okolici poleg školjk poiščite stonske makarule, mantalo, kotonjato, prikle, rožato in broštulane mjendule; to so prepoznavne sladke zaključne jedi jedilnikov tega dela Pelješca.
Izleti in dejavnosti
OglasOglas · ponudbe partnerjev: Viator, GetYourGuideRezervacijo, plačilo in podporo zagotavlja partner. Za rezervacije prek teh povezav lahko StayBravo prejme provizijo.Kako izbiramo ponudbePonudbe izbiramo glede na stran, ki si jo ogledujete: destinacija partnerja za ta kraj ali najbližja (z razdaljo), na strani znamenitosti pa le ponudbe, ki jo omenjajo. Prikazujemo ponudbe z oceno vsaj 4,3 in vsaj 10 mnenji, brez večdnevnih izletov in zgolj prevozov, razvrščene po oceni, prilagojeni številu mnenj, nato po vrstnem redu partnerja. Ne uporabljamo podatkov o vas, provizija pa ne vpliva na vrstni red.Ponudbe GetYourGuide izbira in razvršča GetYourGuide glede na ime najbližjega večjega kraja ali narodnega parka; na njihov izbor ne vplivamo in ne uporabljamo podatkov o vas.GetYourGuide · Ston
Ponudbe GetYourGuide prikažemo, ko dovolite njihove piškotke.
Opisi ponudb so v angleščini.
Praktične informacije
Praktične informacije
Turistična skupnost Občine Ston je na naslovu Gundulićeva poljana 1. Po objavljenih podatkih za leto 2026 je poleti odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure, pozimi pa ob delavnikih od 8. do 14. ure. Za obzidje so priporočljivi voda, zaščita pred soncem in obutev z dobrim podplatom, saj je pot strma, stopničasta in večinoma brez sence. Turistični zemljevid označuje ambulanto, lekarno, bankomat, pošto, avtobusno postajališče in javno stranišče v Stonu ali ob njegovem središču. Obisk solin je najbolje uskladiti z njihovimi aktualnimi termini ogledov, zlasti med poletnim pobiranjem soli.
Parkiranje
Ston ima sistem plačevanja na javnih parkiriščih, ki jih upravlja Komunalno društvo Ston, zato je treba vozilo pustiti na označeni površini zunaj srednjeveškega jedra. Občina je 15. septembra 2026 objavila posebno odločbo o vstopu vozil v staro mestno jedro, potem ko je obvestila, da novi režim velja od 15. septembra 2026; vožnje do nastanitve znotraj obzidja zato ne gre predpostaviti brez odobrenega dostopa. Od parkirišča se do Place, trdnjave Kaštio, solin in spodnjega vhoda na obzidje nadaljuje peš. Ker uradna objava iz leta 2026 ureja dostop do jedra, javno dostopna odločba o plačevanju pa je iz leta 2016, je treba aktualno ceno preveriti na parkirnem avtomatu ali oznaki pri vhodu.
Kako priti in se premikati
Ston je po cesti 59 kilometrov severozahodno od Dubrovnika in leži na glavnem kopenskem dostopu do Pelješca. Libertas Dubrovnik vzdržuje županijski prevoz na območju Občine Ston, aktualna povezava Dubrovnik–Ston pa je objavljena v zahodnem primestnem voznem redu; odhode je treba preveriti glede na poletno ali zimsko sezono. Do Stona se z avtomobilom pride prek cestnega vozlišča pri prevlaki, brez trajekta. Iz Prapratnega, približno dva kilometra od mesta, trajekt nadaljuje proti Mljetu. Pešpot čez obzidje povezuje Ston in Mali Ston, vendar zaradi vzpona ni nadomestilo za dostopen lokalni prevoz s prtljago.
Pogosta vprašanja
Kako dolge so ohranjene stonske obrambne zidave?
Ohranjeni utrdbeni sistem Stona in Malega Stona je dolg približno 5,5 kilometra.
Kdaj je Ston postal del Dubrovniške republike?
Ston in Pelješac sta leta 1333 prišla v posest Dubrovniške republike, nato pa sta bila zgrajena načrtovano mesto in obrambni sistem.
Kje je Stonu najbližja peščena plaža?
Prapratno je približno dva kilometra oddaljeno od Stona in ima dolgo peščeno plažo ob trajektnem pristanišču za Mljet.
Po čem je pomembna cerkev sv. Mihaela?
Predromanska cerkev na Gradcu je datirana v 9. ali začetek 10. stoletja in hrani dragocene zgodnjeromanske freske.
Kdaj se je začela gradnja stonskega obzidja?
Gradnja se je začela leta 1333, potem ko je Dubrovniška republika Ston in Mali Ston uredila kot utrjeni naselji.
Katera ulica tvori glavno os Stona?
Glavna ulica je Placa, ki se v smeri vzhod–zahod razteza skozi pravilno mestno mrežo.
Zakaj so bile stonske soline pomembne?
Soline so bile ključni gospodarski vir Dubrovniške republike in eden od razlogov za gradnjo utrdb na ožini.
Ali obzidje povezuje Ston in Mali Ston?
Da, Veliki zid prečka pobočja nad ožino in zgodovinsko povezuje naselji.
Katera utrdba stoji nad Stonom?
Na vzpetini nad mestom stoji utrdba Podzvizd.
V bližini
Ston
Odpri v OpenStreetMap(odpre se v novem zavihku)razdalja v zračni črti
Sorodni vodniki

Dubrovnik
Dubrovniško jedro je razporejeno okoli Straduna, vendar se njegov značaj spremeni že nekaj korakov stran od glavne ulice. Na zahodnem koncu pri Pilah so Veliki Onofrijev vodnjak, renesančna…
Preberi vodnik
Orebić
Orebić je glavno naselje jugozahodnega dela Pelješca in je že stoletja povezan s pomorstvom. Kapitanove hiše in vrtovi ob obali spominjajo na obdobje, ko so orebiške pomorske družine imele…
Preberi vodnik

Blato
Blato ni obalno središče, temveč staro otoško naselje v rodovitni kotlini zahodne Korčule, medtem ko se njegovo občinsko območje na severu spušča do Prigradice, na jugu pa do Prižbe,…
Preberi vodnik

Vela Luka
Vela Luka se je razvila na koncu globokega zaliva na zahodu Korčule, kjer dolga obala povezuje pristanišče, središče ob cerkvi sv. Jožefa in nekdanji ladjedelniški prostor. Pomorsko…
Preberi vodnik
Poznate Ston? Popravite nas
S svojimi besedami napišite, kaj ni točno. Preverimo takoj.Ne vpisujte osebnih podatkov. Popravke preverja asistent UI StayBravo; spremembe opisa odobri urednik. Raje obrazec
Poznate Ston?
Pomagajte gostom, ki pridejo za vami.
Pomagajte dopolniti
Nič se ne objavi brez pregleda urednikov.Prijavi nezakonito vsebino
Avtorji fotografij: Ston — Carsten Steger (CC BY-SA 4.0) · Mali Ston — Pudelek (Marcin Szala) (CC BY-SA 3.0) · Broce — Quahadi Añtó 08:29, 19 February 2015 (UTC) (CC BY-SA 3.0) · Hodilje — Quahadi Añtó 07:17, 21 December 2012 (UTC) (CC BY-SA 3.0) · Zamaslina — Quahadi Añtó 06:53, 21 December 2012 (UTC) (CC BY-SA 3.0) · Duba Stonska — Quahadi Añtó 10:27, 22 December 2012 (UTC) (CC BY-SA 3.0) · Metohija — Quahadi Añtó 17:06, 17 February 2012 (UTC) (CC BY-SA 3.0) · Zaton Doli — Quahadi Añtó 19:42, 24 December 2014 (UTC) (CC BY-SA 3.0) · Boljenovići — August Dominus (CC BY-SA 3.0) · Crkva sv. Mihajla kod Stona — Nemanja Todorović Štiplija (CC BY-SA 4.0) · Crkva u Ošlju, Crkva sv. Martina s grobljem u Čepikućama — Ma▀▄Ga (CC BY 4.0) · Apartmani Stella — Zvjezdana Bebić (z dovoljenjem lastnika) · Apartman Frana DeLux - prvi red do mora, plaža 20 m — Ivan Mador (z dovoljenjem lastnika) · Dubrovnik — Zysko serhii (CC BY-SA 4.0) · Orebić — Quahadi Añtó 11:23, 15 January 2011 (UTC) (CC BY 3.0) · Blato — d.graso (CC BY 3.0) · Vela Luka — Wojtkow (CC BY-SA 4.0)







