Šarengrad

Šarengrad se razteza med donavskim bregom in pobočji Fruške gore na odseku, ki ga cesta D2 povezuje z Vukovarjem in Ilokom. Nad zahodnim delom naselja stojijo ruševine Šarengradske trdnjave, redko ohranjenega srednjeveškega utrdbenega kompleksa ob Donavi. Gradnja trdnjave je potekala v več fazah od začetka 15. stoletja do osmanske osvojitve leta 1526, danes pa sta prepoznavna štirikotni obrambni stolp in deli vzhodnega ter zahodnega obzidja. Pogled na opečne ruševine, rečni odsek in nasprotni breg daje Šarengradu identiteto, povsem drugačno od bližnjih sirmijskih vinogradniških krajev. V naselju je tudi gotska cerkev s samostanom, ki jo lokalna turistična skupnost povezuje z gradbeno dejavnostjo srednjeveških gospodov Morovićev. Za ogled je najpraktičneje združiti kratek sprehod do trdnjave s prehodom skozi vas in postankom ob Donavi. Šarengrad ni destinacija z velikim številom urejenih znamenitosti, temveč kraj za mirno srečanje z opečno gotiko, donavsko pokrajino in zgodovino hrvaškega Srema.

Zgodovinsko jedro Šarengrada se ne konča pri trdnjavi: v Ulici oca Bernardina Leakovića stoji zaščiten kompleks cerkve sv. Petra in Pavla s frančiškanskim samostanom. Enoladijska poznogotska cerkev, barokizirana leta 1683, je prepoznavna po večkotnem prezbiteriju z oporniki in gotskem opečnem zvoniku, inventar pa obsega oltarje, prižnico, orgle ter bogoslužne predmete iz 17. in 18. stoletja. Samostan hrani kulturnozgodovinsko, etnografsko in arheološko gradivo, mestni dokumenti pa kompleks opisujejo kot večplastno celoto, oblikovano od zrele gotike prek baroka do historizma. Drugo sakralno vertikalo vasi predstavlja zaščitena pravoslavna cerkev sv. nadangelov Mihaela in Gabriela, postavljena leta 1805.