Petrijevci

Petrijevci ležijo na desnem bregu Karašice med Valpovom in Osijekom, ob zgodovinski cestni povezavi med mestoma. Osrednja znamenitost naselja je poznobaročna župnijska cerkev sv. Petra apostola, katere gradnjo je leta 1754 začel baron Petar Antun Hilleprand von Prandau. Enoladijska cerkev oblikuje glavni vaški prostor, v njeni notranjosti pa so glavni oltar, slika sv. Petra, stare klopi in drugi predmeti pod konservatorskim varstvom. Karašica daje Petrijevcem prepoznaven položaj v ravninski krajini, arheološka najdišča Karaševo, Popovac, Starac, Španice in Volosavo pa kažejo na precej starejšo poselitev območja. Kraj je oddaljen približno deset kilometrov od Valpova in petnajst kilometrov od Osijeka, zato ga je mogoče vključiti v izlet med valpovsko dediščino in osiješkimi muzeji. Petrijevske žetvene slovesnosti ohranjajo krajevne pesmi, noše in prikaz nekdanje žetve; na prireditvi 12. julija 2026 je bil del programa povezan z župnijsko cerkvijo.

Petrijevci so ravninsko občinsko središče na nadmorski višini 93 metrov, umeščeno ob reki Karašici in cesti Osijek–Valpovo. Bližina dveh mest ni izbrisala vaškega razporeda naselja niti povezave s poljedelstvom in živinorejo. Cerkev svetega apostola Petra, katere gradnja se je začela leta 1754, je najbolj opazna zgodovinska orientacijska točka in zaščitena kulturna dediščina. Imena arheoloških najdišč Karaševo, Popovac, Starac, Španice in Volosavo razkrivajo, da dediščina Petrijevcev ni omejena le na baročno cerkev. Krajevna identiteta se v javnosti najjasneje kaže na Petrijevskih žetvenih slovesnostih in v prikazih nekdanjih poljskih opravil.