Hum na Sutli

Hum na Sutli leži na nadmorski višini 330 metrov ob cesti, ki iz Pregrade vodi proti slovenskemu Rogatcu. Sutla tukaj ni le državna meja, temveč tudi os kraja, katerega gospodarstvo in vsakdan sta bila stoletja povezana s sosednjo Štajersko. Najprepoznavnejši humski znak pa je vendarle steklo: bavarski industrialec Michael Pöschinger je v 1860. letih začel proizvodnjo steklenic za mineralno vodo iz Rogaške Slatine, tradicijo pa danes nadaljuje Vetropack Straža. Steklena posoda je celo na občinskem grbu. V Prišlinu, na dvignjenem položaju nad cesto proti Humu Košniškemu, stoji zasebni dvorec Mali Tabor, stavba iz 17. stoletja z dvema kriloma in tremi valjastimi vogalnimi stolpi. Dvorec nima turistične namembnosti, zato si ga je treba ogledati od zunaj, brez vstopa na zasebno zemljišče. Za dejavnejši ogled okolice je primerna kolesarska pot po dolini Sutle, ki poteka skozi Hum, Rogatec, Rogaško Slatino in Podčetrtek. Kraj je cestno in avtobusno povezan s Pregrado, Krapino in Desinićem, na železnico pa se prestopa v Đurmancu ali Krapini. Hum je zato zanimiv kot industrijska obmejna postaja, ne pa kot klasično zagorsko naselje, zbrano okoli enega dvorca ali termalnega vrelca.

Hum na Sutli se je razvil ob hrvaško-slovenski meji, na nadmorski višini 330 metrov in 12 kilometrov severozahodno od Pregrade. Njegovo identiteto je oblikovala steklarna Straža, ustanovljena v 19. stoletju za proizvodnjo embalaže za mineralno vodo iz bližnje Rogaške Slatine. Tovarna je privabljala generacije steklarjev in postala glavni dejavnik širjenja naselja; od leta 1996 deluje v okviru švicarske skupine Vetropack. Povezava s steklom je vidna tudi na občinskem grbu, na katerem je upodobljena srebrno-bela steklena posoda. Obmejna lega ob Sutli ter bližina Rogatca in Rogaške Slatine dajeta Humu izrazito čezmejen zagorsko-štajerski značaj.