Gornji Mihaljevec

Gornji Mihaljevec leži v gričevnatem zahodnem delu Međimurja, približno 15 kilometrov zahodno od Čakovca in blizu slovenske meje. Naselje je središče občine, ki obsega dvanajst vasi, okoliški vinogradi, sadovnjaki, gozdički in ozke ceste pa mu dajejo videz, značilen za zgornje Međimurje. V središču stoji zaščitena cerkev svete Katarine, postavljena konec 17. stoletja; njen kamniti zvonik je bil dozidan leta 1756. Druga prepoznavna kulturna dediščina je steber z upodobitvijo Trpečega Kristusa, ki je domačinom znan tudi kot Božja misel, na križišču poti proti Dragoslavcu Bregu in Dragoslavcu Selu. Za dejavnejši oddih je na voljo športno-rekreacijski park Mladost s trimstezo skozi zelenje. Gornji Mihaljevec ni kraj za hitro ogledovanje vrste muzejev, temveč izhodišče za hojo in kolesarjenje med međimurskimi griči. Ker je razpoložljivost lokalnih avtobusnih povezav lahko omejena, sta za povezovanje cerkve, parka, stebra in okoliških občinskih naselij najbolj praktična avtomobil ali kolo.

Gornji Mihaljevec spada v skrajni zahod Međimurske županije, kjer se nizko gričevje nadaljuje proti slovenski meji. Občinsko ozemlje se Slovenije dotika v dolžini nekaj več kot pet kilometrov, samo naselje pa upravno povezuje še enajst okoliških vasi. Vinogradi, sadovnjaki in gozdne površine oblikujejo pokrajino, ki se opazno razlikuje od bolj ravnega spodnjega Međimurja. Osrednja dediščinska znamenitost kraja je cerkev svete Katarine, enoladijska stavba iz poznega 17. stoletja z zvonikom, dozidanim leta 1756. V registru je zaščitena pod oznako Z-1115. Steber Trpečega Kristusa, prav tako zaščitena kulturna dediščina, ohranja staro lokalno pobožnost na križišču proti Dragoslavcu Bregu in Dragoslavcu Selu. Sodobno protiutež tej sakralni dediščini daje Park mladosti z rekreacijskimi vsebinami in trimstezo.