Čađavica

Čađavica leži na nadmorski višini 105 metrov v ravni Podravini ob cesti, ki povezuje Slatino in Donji Miholjac. V srednjeveških virih se od 14. stoletja pojavlja kot Zagocha, njeno prepoznavno podobo pa določa župnijska cerkev svetega apostola Petra. Cerkev združuje gotsko osnovo in poznejšo barokizacijo, zvonik pa izvira iz leta 1778; med obnovo leta 2026 so bili ob stavbi odkriti ostanki starejše srednjeveške gotske cerkve in pokopališča. Čađaviško območje je znano tudi po srebrni najdbi iz 6. in 7. stoletja, ki pripada martinovski kulturi in se uvršča med najstarejše sledi slovanske kulture na Hrvaškem. Bližina Drave usmerja izlete proti Noskovcem, kjer Center za obiskovalce Dravska priča in učna pot Drava Life razlagata rečni ekosistem. Čeprav je bila Čađavica leta 1894 prva postaja na hrvaški strani nekdanje čezmejne železnice iz Madžarske, današnji prihod temelji predvsem na cestnih povezavah Podravine.

Čađavica je podravsko naselje med Slatino in Donjim Miholjcem, obdano s kmetijskimi zemljišči in rečnim območjem Drave. Zgodovinsko ime Zagocha se pojavlja od 14. stoletja, današnje središče pa je zbrano okoli cerkve svetega apostola Petra. Zvonik cerkve je bil postavljen leta 1778, posegi leta 2026 pa so razkrili temelje starejše gotske stavbe. Posebno arheološko vrednost ima čađaviška srebrna najdba iz 6. in 7. stoletja: uhani, ogrlica, zapestnice in deli pasne opreme se povezujejo z martinovsko kulturo in zgodnjimi slovanskimi sledmi na Hrvaškem.