Bošnjaci

Bošnjaci so slavonsko naselje med Županjo in prostranimi gozdovi Spačvanskega bazena, katerih krajevno identiteto sta močno oblikovala dob in gozdarski poklic. Najjasnejši uvod v to povezanost ponuja Gozdarski muzej, odprt leta 2007 v nekdanji ljudski šoli iz leta 1869. Njegova zbirka spremlja pot od sajenja in varovanja gozda prek sečnje in izdelave lesnih sortimentov do odpreme hlodov ter prikazuje orodje, ki so ga uporabljale generacije delavcev v Spačvi. Nekaj minut hoje stran stoji župnijska cerkev sv. Martina, zgrajena med letoma 1792 in 1794, z oltarno sliko zavetnika, ki jo je naslikal Josip Franjo Mücke. Drugo stran Bošnjakov razkrivajo Vjerovi, počasi tekoč močvirnat vodotok, nastal iz nekdanjega savskega rokava, ter bližnji Virgrad, srednjeveška nižinska utrdba, obdana s sistemom zemeljskih nasipov in vodnih jarkov. V središču je tudi spominsko mesto Krvavim bošnjačkim volitvam iz leta 1897, na katerega je povezan občinski dan 22. maja. Bošnjaci zato niso le postanek pri Županji, temveč zgoščen prikaz spačvanskega gozdarstva, slavonske sakralne dediščine in življenja ob močvirnati pokrajini.

Bošnjake določa neposredna bližina Spačvanskega bazena, zato se zgodovina kraja bere skozi dob, gozdarsko orodje in nekdanjo odpremo hlodov. Gozdarski muzej to povezavo prikazuje v šolski stavbi iz leta 1869, medtem ko Vjerovi na robu naselja ohranjajo močvirnato pokrajino starega savskega rokava. Zgodovinsko središče zaznamujeta cerkev sv. Martina iz obdobja 1792–1794 in spominsko mesto volitvam iz leta 1897. Virgrad, skrit ob vodi in zemeljskih nasipih, spominja, da je imel bošnjaški prostor obrambni pomen že v srednjem veku.