
Martinšćica
O tem kraju
Martinšćica je obalno naselje na zahodni strani Cresa in je po navedbah lokalne turistične skupnosti drugo največje naselje na otoku. Ime je dobila po cerkvi sv. Martina nad žalom, razvila pa se je, ko so se prebivalci okoliških gričev začeli spuščati proti morju. Starejša plast poselitve je vidna na hribu sv. Krištofa, kjer so ohranjeni suhozidni obrambni zidovi bronastodobne gradine. Tik ob obali stojita cerkev in samostan sv. Hieronima: gradnja cerkve se je začela leta 1479, bratje so se v samostan vselili leta 1482, kompleks je bil dokončan okoli leta 1520 in posvečen leta 1525. Danes je vpisan kot zaščitena kulturna dediščina. Zaliv je zaščiten, z majhnim pristaniščem in kopališči okoli naselja, večja plaža Slatina pa je približno kilometer stran. Martinšćica je z avtobusno linijo povezana s Cresom in Malim Lošinjem, pomorska linija 9308 pa pristaja v kraju na poti med Reko, Cresom in južnejšimi kvarnerskimi otoki. Zaradi takšne lege je mirna baza med severnim Cresom in Lošinjem.
Martinšćica se je razvila v zaščitenem zalivu zahodnega Cresa, na kraju, kamor so se prebivalci postopoma spuščali iz starejših naselij na okoliških vzpetinah. Ime dolguje cerkvi sv. Martina nad morskim žalom, njen zgodovinski značaj pa dodatno določa frančiškanski samostan sv. Hieronima ob obali. Turistična skupnost Cresa jo navaja kot drugo največje naselje na otoku, vendar je ohranila merilo ribiškega naselja z majhnim pristaniščem, hišami ob morju in kratkimi pešpotmi do kopališč. Nad zalivom hrib sv. Krištofa ohranja kamnite suhozidne ostanke bronastodobne gradine in opozarja, da je bilo območje naseljeno že dolgo pred nastankom današnjega obalnega kraja.
Znamenitosti
Cerkev in samostan sv. Hieronima sta najvrednejši arhitekturni kompleks Martinšćice in sta evidentirana kot zaščitena kulturna dediščina pod registrsko številko Z-165. Gradnjo cerkve je leta 1479 začel Blaž de Colombis, redovniki so se v nedokončani samostan vselili leta 1482, dela pa so bila končana okoli leta 1520; posvetitev je sledila leta 1525. Samostan ima majhen križni hodnik z vodnim zbiralnikom in vrt v zaledju ter stoji neposredno ob morju. Nad žalom stoji cerkev sv. Martina, po kateri je naselje dobilo ime. Še starejši sled je gradina na hribu sv. Krištofa, prepoznavna po suhozidnih zidovih iz bronaste dobe.
Nastanitve v širši okolici
Plaže
Martinšćica ima kopališča ob naselju in majhnem pristanišču, zato se iz središča do morja pride brez vožnje. Obala v zalivu izmenjuje prod, kamnite platoje in manjše zalive, za prostornejše kopališče pa se odpravimo proti Slatini, približno kilometer od kraja. Ob Slatini je zaliv Tiha z belim prodom in majhnim pomolom kampa. Lega Martinšćice na zahodni strani Cresa pomeni, da plaže gledajo proti bolj odprtemu Kvarnerju in večernemu soncu, okoliški rti pa blažijo valove v samem zalivu. Za najkrajši odhod na kopanje je primerna krajevna obala, za celodnevno bivanje pa ponuja Slatina več vsebin.
Kakovost kopalne vode v bližini
- Martinšćica - Centar · 188 modlična
- Martinšćica - Veli Žal · 415 modlična
- Martinšćica - pod Štalicom · 830 modlična
- Slatina - uvala Tiha · 841 modlična
- Uvala Slatina · 1.2 kmodlična
- Rt uvale Slatina · 1.2 kmodlična
Vir: Evropska agencija za okolje (EEA); podatki hrvaških pristojnih organov. · profil kopališča
Kaj početi
Jutranji ogled se lahko začne v pristanišču in nadaljuje ob cerkvi in samostanu sv. Hieronima, pred katerima se pogled proti odprtemu morju odpira pred samostanskim kompleksom. Nato je vredno poiskati cerkev sv. Martina, po kateri sta kraj in zaliv dobila ime, ter se spustiti na kopanje v samem zalivu. Daljši sprehod vodi proti Slatini in sosednji Tihi, kjer se izmenjujejo prodnati deli obale in zalivi. Za zgodovinski izlet se je mogoče povzpeti proti hribu sv. Krištofa in suhozidnim ostankom bronastodobne gradine. Večer je najprijetneje skleniti na obali Martinšćice s pogledom na majhno pristanišče in zahodno obzorje Cresa.
Hrana in pijača
Gostilna Sidro se nahaja v sami Martinšćici, blizu obale in kopališča, ki je v uradnih meritvah kakovosti morske vode navedeno prav pod imenom »Martinšćica – Gostiona Sidro«. Lokal navaja možnost plačila z gotovino, zato kartica ne bi smela biti edina možnost. Gostilna Koralj na naslovu Martinšćica 46 je drugi konkreten naslov v naselju; specializiran gastronomski imenik navaja, da praviloma ne obratuje od 1. oktobra do 15. aprila. Starejši turistični vodnik po Cresu oba lokala povezuje z ribjimi specialitetami, kar ustreza njuni legi v ribiškem pristanišču. Zunaj glavne sezone je koristno pred prihodom preveriti, ali izbrani lokal obratuje.
Izleti in dejavnosti
OglasOglas · ponudbe partnerjev: Viator, GetYourGuideRezervacijo, plačilo in podporo zagotavlja partner. Za rezervacije prek teh povezav lahko StayBravo prejme provizijo.Kako izbiramo ponudbePonudbe izbiramo glede na stran, ki si jo ogledujete: destinacija partnerja za ta kraj ali najbližja (z razdaljo), na strani znamenitosti pa le ponudbe, ki jo omenjajo. Prikazujemo ponudbe z oceno vsaj 4,3 in vsaj 10 mnenji, brez večdnevnih izletov in zgolj prevozov, razvrščene po oceni, prilagojeni številu mnenj, nato po vrstnem redu partnerja. Ne uporabljamo podatkov o vas, provizija pa ne vpliva na vrstni red.Ponudbe GetYourGuide izbira in razvršča GetYourGuide glede na ime najbližjega večjega kraja ali narodnega parka; na njihov izbor ne vplivamo in ne uporabljamo podatkov o vas.GetYourGuide · Krk
Ponudbe GetYourGuide prikažemo, ko dovolite njihove piškotke.
Opisi ponudb so v angleščini.
Praktične informacije
Praktične informacije
Martinšćica je majhno otoško središče, vendar se za večje nakupe, zdravstvene storitve in širšo ponudbo vsebin večinoma odpravijo v mesto Cres ali Mali Lošinj. Kraj si je mogoče ogledati peš: pristanišče, samostan sv. Hieronima, cerkev sv. Martina in obalna kopališča so na razmeroma majhnem območju. Do Slatine je približno kilometer, vzpon proti sv. Krištofu pa zaradi kamnitega terena in suhozidov zahteva trdno obutev. Avtobusni odhodi proti Cresu in Malemu Lošinju niso mestno pogosti, zato jih je treba uskladiti z aktualnim datumom potovanja. Tudi pomorska linija za Martinšćico ne pristaja vsak dan vse leto.
Kako priti in se premikati
Martinšćica leži ob cestni povezavi, ki prek osrednjega Cresa povezuje mesto Cres z Malim Lošinjem; Arriva navaja redne otoške povezave med Cresom ter Malim in Velim Lošinjem, poleti pa so odhodi pogostejši. Razvojni dokument turistične skupnosti Martinšćico izrecno uvršča na linijo Reka–Cres–Martinšćica–Mali Lošinj, vendar je odhod treba izbrati glede na datum, saj se vozni red sezonsko spreminja. Za prihod s celine z avtomobilom se uporabljata trajektni pristanišči Merag, povezano z Valbisko na Krku, ali Porozina proti Brestovi v Istri, nato pa otoška cesta do kraja. Avtobusna postaja v Cresu je na naslovu Cons 7 in je praktičen kraj za prestop proti Martinšćici.
Pogosta vprašanja
Po kateri cerkvi je Martinšćica dobila ime?
Naselje in zaliv sta dobila ime po cerkvi sv. Martina, ki stoji nad morsko obalo.
Kdaj je bila posvečena cerkev sv. Hieronima?
Cerkev sv. Hieronima je bila slovesno posvečena leta 1525, po dokončanju kompleksa okoli leta 1520.
Ali vozi avtobus do Malega Lošinja?
Da, Martinšćica je postajališče na Arrivini liniji med Cresom, Malim Lošinjem in Velim Lošinjem.
Ali potniška ladja pristaja v Martinšćici?
Da, linija 9308 vključuje Martinšćico na poti med Reko, Cresom in kvarnerskimi otoki proti Malemu Lošinju.
Kje so ostanki bronastodobnega gradišča?
Suhozidni obzidji nekdanjega gradišča sta na hribu sv. Krištofa nad Martinšćico.
V bližini
Martinšćica
Odpri v OpenStreetMap(odpre se v novem zavihku)razdalja v zračni črti
Sorodni vodniki

Rab
Stari Rab ima jasno silhueto, vendar je njegovo doživetje zanimivejše od same razglednice. Štirje zvoniki vodijo skozi različne sakralne celote: Marijino vnebovzetje, sv. Janeza…
Preberi vodnik

Opatija
Osrednje doživetje Opatije se vrti okoli obale in parkov. Lungomare je povezava, ne obveznost, da v enem izhodu prehodite celotno traso. Parka Angiolina in svetega Jakoba načrtujte kot…
Preberi vodnik

Mali Lošinj
O destinaciji v Mali Lošinj je najbolje zasnovati okoli konkretnih krajev in doživetij: najveće urbano središte lošinjskog arhipelaga, duboka prirodna luka i snažna pomorska tradicija ter…
Preberi vodnik

Krk
Kamplin je dobro izhodišče za ogled, saj se na majhnem prostoru srečujejo različne mestne zgodbe. Obrambna arhitektura gradu stoji ob cerkvenem kompleksu, spremembe v zidovih pa kažejo, da…
Preberi vodnik
Poznate Martinšćica? Popravite nas
S svojimi besedami napišite, kaj ni točno. Preverimo takoj.Ne vpisujte osebnih podatkov. Popravke preverja asistent UI StayBravo; spremembe opisa odobri urednik. Raje obrazec
Poznate Martinšćica?
Pomagajte gostom, ki pridejo za vami.
Pomagajte dopolniti
Nič se ne objavi brez pregleda urednikov.Prijavi nezakonito vsebino
Avtorji fotografij: Martinšćica — dovsakd (CC BY-SA 3.0) · Grmov — nschuwi (CC BY 3.0) · Miholašćica — Jozsef Toth (CC BY 3.0) · Stivan — Laxplayer630 at English Wikipedia (Public domain) · Vrana — Original uploader was Enea at hr.wikipedia (CC BY-SA 3.0) · Lubenice — Punxsutawney-phil (CC BY-SA 3.0) · Orlec — Martin Brož (CC BY 3.0) · Ustrine — The original uploader was Enea at Croatian Wikipedia. (CC BY-SA 3.0) · Valun, Pernat — Sl-Ziga (Public domain) · Svjetionik Hrid Zaglav — Emmilly22 (CC BY-SA 4.0) · crkva Uznesenja Blažene Djevice Marije — Falk2 (CC BY-SA 4.0) · Svjetionik Rt Vnetak, Svjetionik Otočić Trstenik — Žiga (Public domain) · Premium apartman Pina — Partner (z dovoljenjem lastnika) · Villa Štokovci – privatni bazen, whirlpool i sportski sadržaji u Istrimor Svetvinčenat — Maks Calic (z dovoljenjem lastnika) · Apartmani Klenovica.eu — Ljiljana Pavkovic (z dovoljenjem lastnika) · Holiday House Šterna — Vjekoslav Simon (z dovoljenjem lastnika) · Apartman Mira — Marijan Ćaćan (z dovoljenjem lastnika) · Rab — Herbert Ortner (CC BY 4.0) · Opatija — Jimmy Harris (CC BY 2.0) · Mali Lošinj — K. Korlevic (Public domain) · Krk — Berthold Werner (CC BY-SA 3.0)













