Žminj

Žminj leži v osrednji Istri, na starem prometnem križišču, ki je stoletja povezovalo različne dele polotoka. V jedru so vidni ostanki utrdb iz 15. stoletja, vključno z okroglim stolpom in delom obrambnega kompleksa. Župnijska cerkev sv. Mihaela iz leta 1625 je bila zgrajena na mestu starejše cerkve, v kraju pa so ohranjene tudi manjše cerkve s freskami. Kalvarija na križišču pod naseljem je datirana v leto 1720. Cerkev Svete Trojice je bila poslikana leta 1471, cerkev sv. Antona Opata pa izvira iz leta 1381. Žminj je znan tudi po Bartulji, veliki ljudski veselici, povezani z godom sv. Jerneja konec avgusta. Njegova lega v notranjosti je praktično izhodišče za obisk Rovinja, Pazina in okoliških vasi brez zanašanja na obalno gnečo. Obisk je najbolj smiseln kot kombinacija kratkega sprehoda po starem jedru, sakralne dediščine in izleta po podeželski osrednji Istri. V okoliških konobah in na kmečkih gospodarstvih je poudarek na jedeh iz notranjosti Istre, zato je kulturni ogled mogoče zlahka povezati z lokalno gastronomijo.

Žminj ni kraj, ki bi ga obiskali zaradi ene velike znamenitosti, temveč zaradi plasti osrednje Istre, ki so ostale razpoznavne v majhnem jedru in okoliški pokrajini. Zgodovinski trgi, kamnite hiše in sakralne podrobnosti ustvarjajo strnjeno središče, zunaj njega pa se hitro začnejo vasi, polja in lokalne ceste. Turistična identiteta kraja je posebej vidna skozi prireditve, ki uporabljajo lokalno hrano in običaje: Bartulja je povezana z godom sv. Jerneja, Festival pašte pa poudarja istrske testenine in recepte. Takšni programi dajejo Žminju drugačen ritem kot obalnim mestom, saj je obisk pogosteje povezan z sejmi, domačo gastronomijo in krajšimi izleti v notranjost. Za goste, ki po Istri potujejo z avtomobilom, je Žminj praktična postaja med večjimi destinacijami, vendar dovolj vsebinska, da lahko v središču brez hitenja preživijo nekaj ur.