Vinkovci

Vinkovci so mesto ob Bosutu z izjemno dolgo arheološko kontinuiteto. Uradno mesto navaja, da je območje današnjih Vinkovcev in neposredne okolice poseljeno približno 7000 let, medtem ko Mestni muzej svojo arheološko zgodbo predstavlja skozi približno osem tisočletij zgodovine širšega vinkovškega območja. Pod današnjim mestom so ležale rimske Cibale, mesto, povezano s cesarjema Valentinijanom I. in Valensom, veliko starejše plasti pa predstavljajo starčevska, sopotska in vučedolska kultura. Najbolj znana posamezna najdba je posoda Orion, odkrita leta 1978 in datirana okoli leta 2600 pr. n. št.; njen ornament je razložen kot koledarski prikaz neba. Pri sodobnem ogledu lahko arheologijo zlahka povežete z Bosutom: iz središča vodi peš-kolesarska pot proti Sopotu in rekonstrukcijam hiš sopotske kulture. Za drugačen ritem je dovolj sprehod skozi glavni park, Krnjaš in ob bregu Bosuta, nato pa pokušina slavonske kuhinje v eni od številnih restavracij, ki jih navaja turistična skupnost. Vinkovci zato ponujajo redko kombinacijo globoke arheološke preteklosti, šokaške urbane dediščine in mirne rečne pokrajine v vzhodni Slavoniji.

Vinkovci so se oblikovali ob Bosutu in na območju, kjer je mogoče plasti poselitve spremljati od neolitika prek rimskih Cibal do sodobnega mesta. Uradna zgodovina mesta posebej izpostavlja sopotsko kulturo, poimenovano po lokaliteti Sopot, ter rimsko mesto Cibalae, ki je imelo v cesarskem obdobju status municipija in kolonije. Današnja identiteta ni ostala le arheološka: Krnjaš ohranja tradicionalni šokaški značaj, osrednji trg in park predstavljata meščansko mesto, Bosut pa povezuje vse te plasti. Zato je Vinkovce najbolje spoznavati med gibanjem, od muzeja in središča proti reki in Sopotu. Arheologija tukaj ni ločena od vsakdanjega življenja, ampak dobesedno leži pod sodobnim mestom in ob njem.